Dočakali smo tiste dni, ko končno odvržemo obleke, ter večino prostega
časa preživimo zunaj. Za večino je to čas, ko se ustvarijo nepozabni počitniški spomini in ponovno napolnijo baterije za celo leto. Ob lepem sončnem vremenu sta vročina in vlaga edini nadlogi, ki ju večina izmed nas slabše prenaša. Zakaj je temu tako?
Dočakali smo toplo poletje in s tem tudi kopanje v morju, bazenih, jezerih… Žal pa lahko uživanje v vodi s seboj prinese tudi kakšno zdravstveno težavo. Dobro je vedeti, delovati preventivno in biti pripravljen.
Poletje prinaša poleg prijetnih doživetij in uživanja na plažah tudi kakšno malo bolj zoprno »dogodivščino«. V okolju nismo sami, lahko se srečamo s katerim od drugih bitij, ki nam v osnovi nočejo nič hudega, so pa posledice srečanj lahko nadležne. Razen bližnjih srečanj (ali pa zaradi njih) lahko pride tudi do kakšne poškodbe, padca, rane…
Fabryjeva bolezen je redka napredujoča dedna presnovna bolezen, ki lahko prizadene več delov organizma. Raznolikost znakov bolezni in njena redkost – pojavnost bolezni je ocenjena na ena na 40.000 moških in ena na 20.000 žensk – sta razloga, da jo odkrijejo pozno. O tem smo se pogovarjali s prim. Bojanom Vujkovcem, dr. med., specialistom interne medicine, predstojnikom Centra za diagnostiko in zdravljenje fabryjeve bolezni, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec.
Melanom je najnevarnejši, vendar najredkejši, saj predstavlja le pet odstotkov vseh kožnih rakov, povzroči pa večino smrti zaradi kožnega raka. Število zbolelih za melanomom pri belcih v zahodnem svetu narašča zaskrbljujoče hitro. Poglavitni vzrok za to naraščanje je prekomerno nezaščiteno izpostavljanje soncu, pa tudi uporaba solarijev.
So tudi lažji načini, kako se zaščititi pred soncem. To je slogan letošnje preventivne kampanje Euromelanoma, ki se ji Združenje slovenskih dermatovenerologov pridružuje že šestnajsto leto po vrsti. Namen kampanje je ozaveščanje o kožnem raku in škodljivih posledicah izpostavljanja soncu.
Rak želodca je po pogostnosti med vsemi raki v Sloveniji na desetem mestu. V Sloveniji vsako leto za to boleznijo zboli 430 ljudi, kar nas uvršča med države s srednjo do visoko stopnjo obolelosti. Ker bolezen pogosto odkrijemo v napredovali obliki, je umrljivost še vedno visoka.
Možgani so eden najpomembnejših organov v našem telesu, skrb zanje prinaša dolgoročne koristi. Zato je pomembno vedeti, kako lahko poskrbimo, da bodo naši možgani čim dalj dobro delovali in ostali zdravi.
Kronična vnetna črevesna bolezen je skupina bolezni, za katero je značilno kronično vnetje črevesa oziroma celotne prebavne cevi. V skupino prištevamo ulcerozni kolitis, crohnovo bolezen in redkejši indeterminirani sindrom.
Večina ledvičnih bolezni je dokaj neopaznih, ljudje pa se jih zavejo šele, ko imajo resne težave in zaplete. Ledvici sta parna organa fižolaste oblike, nameščena tik nad pasom na obeh straneh hrbtenice.
