Akutne okužbe dihal se pojavljajo preko celega leta

V toplejših mesecih je število obolelih majhno, saj so dejavniki, kot je temperatura zraka, manj primerni za širjenje povzročiteljev okužb dihal.
V jesenskih mesecih prične število akutnih okužb dihal pričakovano naraščati in običajno doseže vrh v januarju ali februarju.

Vzrokov je več: mikrobi imajo večje možnosti preživetja v okolju, pa tudi možnost prenosa se poveča, saj se predšolski in šolski otroci ponovno intenzivno družijo, več se gibamo in družimo v zaprtih prostorih in manj se gibamo na svežem zraku. Največji porast števila akutnih okužb dihal je zaznati s pojavom in kroženjem virusov influence – povzročiteljev gripe.

Večino akutnih okužb dihal povzročajo virusi, precej redkeje bakterije. Pod besedo viroza pravzaprav združujemo okužbe, ki jih povzročajo različni virusi ter povzročajo težave v dihalih in prebavnem traktu, predvsem v črevesju. Med najpogostejše „zimske“ viruse uvrščamo adenoviruse, respiratorni sincicijski virus ter virus gripe, koronavirus, črevesje pa prizadenejo predvsem rotavirusi in kalicivirusi.

Razlika med virusom gripe ter koronavirusom in ostalimi akutnimi virusnimi obolenji dihal je načeloma zelo majhna. Simptomi so običajno zelo podobni, so pa pogosto pri virusu gripe in koronavirusu močneje izraženi. Pri večini virusov gre tako za povišano telesno temperaturo, glavobol in bolečine v mišicah in kosteh, suh kašelj ter draženje v grlu in žrelu, izčrpanost in mrazenje. Pri virusih, ki prizadenejo črevesje, se pojavljajo slabost, bruhanje in driska.
Trajanje virusnih okužb je večinoma nekaj dni. Oboleli največkrat ne potrebujejo nasveta zdravnika, saj so okužbe samoomejujoče t.j. v nekaj dneh ali tednu dni izzvenijo same po sebi. Le manjši del obolelih poišče zdravniško pomoč.

Pojav in razširjenost akutnih okužb dihal tedensko pozorno spremljajo na inštitutu NIJZ, da zaznajo razširjenost, obseg in vrsto virusov, ki se pojavljajo med prebivalstvom.

Pediatri opozarjajo, da se je začela sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom. Po njihovih navedbah vsako leto zboli veliko otrok, mnogi, zlasti dojenčki in malčki, potrebujejo zdravljenje v bolnišnici in včasih zaradi življenje ogrožajočega poteka bolezni celo intenzivno zdravljenje z respiratorjem.
Virusi se širijo s kašljanjem, kihanjem in neposrednim stikom z bolnikom oziroma okuženimi predmeti, zato lahko z ustreznimi ukrepi močno zmanjšamo možnost, da bi se okužili in zboleli. Med ukrepe sodijo: pogosto umivanje rok in čiščenje z virusi onesnažene površine, kot so: kljuke in druge površine.

Prehlajene osebe naj ne hodijo na obiske, še posebej ne k otrokom do 2 meseca starosti ali starejšim osebam (babicam, dedkom). Če ima družina dojenčka, naj starši vzamejo starejšega sorojenca iz vrtca v domače varstvo. Priporočljivo je, da se čim več gibamo na svežem zraku. Prav tako je priporočeno cepljenje proti gripi in koronavirusu.

Podrobneje si bomo pogledali 2 najbolj odmevna virusa: koronavirus in gripo.

Koronavirus

V treh letih se je pred našimi očmi odvila evolucijska zgodba udomačitve novega virusa, ena od tisočih, ki jih je naša vrsta že preživela. Za nas, ki smo samo kratkotrajni utrinki v evoluciji življenja, je bila ta zgodba seveda povsem unikatna in nepričakovana.

A po treh letih evolucija morebitnega petega človeškega prehladnega koronavirusa še ni končana. Zaenkrat kaže, da je Sars-Cov-2 s svojimi tisočerimi različicami in podrazličicami po treh letih nekako našel formulo za evolucijski uspeh – da postane stalni podnajemnik človeških teles.

Od januarja 2023 je v populaciji v večini prisotna različica omikron, ki se deli na številne podrazličice. Med njimi sta tudi BA.2.86 in EG.5.1, ki je znana kot eris. Ta je razširjena po vsem svetu in je v večini držav odgovorna za povečanje primerov okužb v zadnjem obdobju, saj je zelo nalezljiva in se hitro širi. V zadnjih dveh mesecih se je njen delež povečal za kar 4-krat (na 60 odstotkov primerov), večinoma je bila zaznana v Aziji in Severni Ameriki in sedaj tudi pri nas. Koronavirus, predvsem različica omikron, ni sezonski virus, ampak se uspešno širi tudi pri višjih temperaturah, seveda pa se njihovo kroženje ob mrazu še bolj intenzivira. Virus se uspešno izogne imunskemu odzivu in se hitro širi v populaciji. Število primerov okužbe z erisom narašča v vseh državah, vendar je že tako prilagojen, da ne povzroča vidnega porasta hospitalizacij in smrti. Izkušnje držav na južni polobli kažejo predvsem na zelo pestro sezono respiratornih okužb, v prihodnjih mesecih lahko tudi pri nas pričakujemo sočasne ali zaporedne okužbe z različnimi respiratornimi virusi.

Večina zdravih ljudi eris klinično preboleva kot koronavirusni prehlad z vročino, kašljem, utrujenostjo, izcedkom iz nosu, glavobolom in bolečinami v mišicah. Pri imunsko manj zmožnih ljudeh eris še vedno prodre v pljuča, živčevje in kri. Posledično lahko nastane težja akutna bolezen (COVID-19) in dolgi COVID (zlasti ob vdoru virusa v centralno živčevje in v vagusni živec). Zato bo zaščita imunsko manj zmožnih ljudi pred izjemno nalezljivim erisom poseben problem, seveda bo na voljo cepivo, a imunsko oslabljeni se nanj slabše odzivajo.

Še vedno veljajo ista priporočila: okuženi in bolni s covidom-19 naj ostanejo doma, izogibajo naj se stikom z ogroženimi skupinami, maske so v hladnejšem delu leta priporočljive v zdravstvenih ustanovah tako za bolnike, ki pridejo na pregled, kot za zaposlene tudi zaradi preprečevanja prenosa drugih obolenj, zlasti gripe.

Cepljenje je dokazano najučinkovitejši ukrep za preprečevanje gripe in je eden najvarnejših medicinskih posegov, zato je pomembno, da se cepi čim večje število ljudi.

Cepljenje je še posebej priporočljivo za skupine prebivalstva, ki so izpostavljene večjemu tveganju za težji potek bolezni in nastanek zapletov zaradi gripe. V te skupine spadajo starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe z izrazito povečano telesno težo (ITM ≥ 40) in nosečnice.

Priporočila za cepljenje proti COVID-19 za sezono 2023/24 je s cepivom Comirnaty Omicron XBB.1.5 za:
oskrbovance DSO/SVZ;

  • posebej ranljive kronične bolnike;
  • osebe, stare 65 let ali več.
  • Cepijo se lahko tudi ostali, ki želijo.

Gripa

Letošnjo jesen respiratorne virusne okužbe krožijo bistveno prej kot običajno, v nekaterih delih Evrope pa se že pojavlja gripa.
Gripa je zelo nalezljiva bolezen in predstavlja grožnjo za javno zdravje, saj se virus z lahkoto širi med prebivalci. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila:

  • če zbolimo in bi lahko imeli gripo, ostanemo doma,
  • temeljito in pogosto si umivamo roke in pri kihanju/kašljanju si usta pokrijemo s papirnatim robčkom za enkratno uporabo ali kihamo/kašljamo v rokav,
  • najučinkovitejša zaščita pred gripo pa je vsakoletno cepljenje, ki ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Zato je cepljenje priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, čeprav je lahko pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni…) uspešnost cepljenja nižja.

Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje do 39°C z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupinah prebivalstva lahko bolezen poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti (kot so: virusne in bakterijske pljučnice) in tudi z višjo smrtnostjo. Pri omenjenih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov.

Bolnikom svetujemo počitek in pitje tekočine, po potrebi naj vzamejo analgetik. Potrebno je odležati, da se bolezen ne zakomplicira in da ne okužimo še drugih. Glavobol in povišano telesno temperaturo zdravimo s protibolečinskimi ter antipiretičnimi zdravili. Pri težavah v grlu si pomagamo s pitjem mlačnega timijanovega čaja, z antiseptiki (tudi protivnetnimi učinkovinami) v obliki pastil, pršil in podobnih izdelkov, katerim so lahko za lajšanje bolečin dodani tudi lokalni anestetiki.

V kolikor je naš kašelj suh, torej z njim ne izločamo sluzi in s tem ne čistimo dihalnih poti, ga je smiselno zavirati s pripravki za pomirjanje in odpravljanje kašlja (antitusiki). Pomaga tudi, da damo na prsa topel šal ali prijetno topel termofor. Pri produktivnem kašlju, torej pri kašlju, kjer telo izloča gosto sluz, ki se je v preveliki meri nakopičila v dihalnih poteh, pa je smiselno uporabiti pripravke, ki sluz zmehčajo ter tako omogočijo lažje izkašljevanje (ekspektoransi). Pri črevesnih okužbah je bistvenega pomena predvsem zadostno nadomeščanje izgubljene tekočine. Pomaga čaj posušenih borovnic in primerna dieta (riž kuhan na vodi, banana, prepečenec, slane palčke, čežana, prežganka…).

Čeprav cepljenje proti gripi priporočamo vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, je cepljenje še posebej priporočljivo za skupine z večjim tveganjem za težek potek bolezni. Cepljenje proti gripi še posebej priporočamo:

  • starejšim od 65 let,
  • kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom,
  • osebam, ki imajo izrazito povečano telesno težo (ITM ≥40; otrokom z ITM ≥ 95. percentilo glede na starost in spol),
  • majhnim otrokom (od 6 do 23 mesecev starosti) in njihovim družinskim članom,
  • nosečnicam in njihovim družinskim članom,
  • zdravstvenim delavcem in sodelavcem ter zaposlenim v domovih starejših občanov, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pa lahko pri
    svojem delu okužbo prenesejo na druge osebe,
  • drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.

Tudi letos je cepljenje proti gripi brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Pri starejših osebah in kroničnih bolnikih je hkrati s cepljenjem proti gripi priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe (sepsa, meningitis, pljučnica).

Virusi gripe se pogosto in hitro spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo, ki je vsako leto pripravljeno tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zato se je treba cepiti vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, pa sta potrebna dva odmerka. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka.

Kako se pripraviti na viroze?

Vsekakor se ni moč popolnoma izogniti okužbi z virusi, lahko pa svoj organizem dodatno okrepimo in tako zmanjšamo tveganje zanjo.

Prva obrambna linija pred virozami je vsekakor močan imunski sistem, ki ga lahko krepimo skozi celo leto – z uravnoteženo in zdravo prehrano, ki vsebuje veliko vitaminov in mineralov ter ne vsebuje alkohola, poživil ali tobaka. V kolikor zdravo prehrano pospremimo še z redno telesno aktivnostjo, bo naš imunski sistem še močnejši.

V času, ko je izpostavljenost okužbam z virusi večja ter v primeru, da naša prehrana ne vsebuje dovolj vitaminov in mineralov, za krepitev imunskega sistema telesu dodajamo tudi vitamine in minerale v obliki prehranskih dopolnil. Tako lahko dosežemo priporočeni dnevni vnos posameznih mikrohranil tudi pri povečanih potrebah po njih.

Na splošno se držimo smernic, ki preprečujejo prenašanje okužbe – torej skrbimo za higieno rok, izogibajmo se neprezračenim in obljudenim javnim prostorom ter zaščitimo usta, ko kihamo in kašljamo.

Kdaj morate k zdravniku?

  • kadar je vročina zelo visoka,
  • kadar jo spremljajo resni dodatni simptomi: hud glavobol, trd tilnik, huda zaspanost,
  • zmedenost, dušenje, otekel, vroč in hudo boleč sklep, hude bolečine v žrelu, iztekanje gnoja iz sluhovoda, bruhanje, bolečine v predelu ledvic, pekoče ali boleče uriniranje itn.,
  • če traja več kot tri dni,
  • če gre za kroničnega bolnika,
  • če se pojavi po kemoterapiji, operaciji ali porodu.

 

dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram