Putika – še vedno bolezen bogatih?

Putika je pogosta presnovna bolezen, ki nastane zaradi nalaganja kristalov sečne kisline v sklepe in druga tkiva, kjer povzročijo vnetje. Povišan nivo sečne kisline v krvi nastane zaradi povečanega nastanka in/ali zaradi zmanjšanega izločanja le te preko ledvic. Nezdravljena, lahko putika vodi do deformacij sklepov in invalidnosti.

Sečna kislina nastaja v telesu kot končni produkt razgradnje purinov v jetrih. Iz telesa se izloči večinoma preko ledvic. Purini se nahajajo v celicah našega telesa in so vključeni v sintezo beljakovin in celično presnovo, dobimo jih tudi iz prehrane. Ni pa nujno, da vsi, ki imajo zvišano raven sečne kisline v krvi, tudi zbolijo, saj je zvišana raven sečne kisline v krvi bistveno pogostejša od pojavnosti same putike.

Kako putiko prepoznamo

Za putiko lahko zboli vsak, pogosteje pa se pojavlja pri moških, starejših od 40 let, pri ljudeh s prekomerno telesno maso ter pridruženimi obolenji, delno je genetsko pogojena. Tveganje zanjo poveča tudi jemanje določenih zdravil (diuretiki, acetilsalicilna kislina, …). Če se putika pojavi pri mlajših od 40 let, je to znak za alarm. Večje tveganje zanjo imajo tisti mladi, ki uživajo hrano, bogato z živalskimi beljakovinami (rdeče meso), uživajo večje količine alkohola, niso telesno aktivni, imajo družinsko obremenjenost s sladkorno boleznijo, prekomerno telesno težo in ledvičnimi boleznimi. Putika nikakor ne prizadene le sklepov, gre za vnetno bolezen, ki lahko povzroča številne zdravstvene težave, vključno s srčno-žilnimi boleznimi. Raziskave so pokazale, da imajo bolniki, ki za putiko zbolijo pred 40. letom, večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni in ponavljajočih se napadov putike v primerjavi s tistimi, ki zbolijo kasneje. Putika naj bi tudi povečala tveganje za nastanek globoke venske tromboze in nastanek krvnih strdkov.

Bolezen se razvija postopoma, nivo sečne kisline v krvi je lahko povišan več let brez kakršnihkoli težav. Prvemu napadu sklepnega vnetja pri večini bolnikov sledi ponovni napad že v prvem letu. Kasnejši napadi prizadenejo več sklepov naenkrat, potekajo huje in so dolgotrajnejši. Sčasoma se razvije kronična oblika s pojavom tofov (večji skupki kristalov sečne kisline v koži uhlja, nad sklepi prstov, v sklepnih ovojnicah, …).

Pri napadu putike se bolečina v prizadetem sklepu pojavi nenadoma, pogosto ponoči in postane v nekaj urah zelo huda. Sklep je otečen, pordel, toplejši in občutljiv na dotik. Lahko se pojavi tudi mrzlica s povišano telesno temperaturo. Največkrat je prizadet palec na nogi, lahko pa so prizadeti tudi nart, gleženj, peta, koleno, zapestje, mali sklepi prstov rok ali komolec. Napad lahko sproži večja količina popitega alkohola, hitro hujšanje, poškodbe sklepov, operativni poseg, okužba, stres, prevelika količina hrane, ki vsebuje veliko purinov.

Za diagnozo putike je potreben pregled, odvzem krvi in urina za laboratorijske preiskave, odvzem sklepne tekočine (punkcija sklepa). Diagnozo bolezni potrdimo s polarizacijskim mikroskopom, če v sklepni tekočini najdemo igličaste dvolomne kristale.

Zdravljenje

Ob akutnem napadu je potrebno mirovanje, počitek z dvignjenim prizadetim sklepom. Napad se običajno umiri sam od sebe v treh do desetih dneh. S pravočasnim ukrepanjem lahko ublažimo simptome in skrajšamo trajanje zagona bolezni.

Od zdravil ob ustrezni zaščiti sluznice prebavil uporabljamo nesteroidne antirevmatike, ki delujejo protibolečinsko in ublažijo vnetje, a nikoli acetilsalicilne kisline, saj le-ta lahko podaljša čas napada sklepnega vnetja. Pri bolnikih z zadržki za zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki (ledvični bolniki, srčno-žilna obolenja, antikuagulantno zdravljenje) napad putike zdravimo z glukokortikoidi ali kolhicinom. Kolhicin lahko predpišemo starejšim bolnikom z akutnim napadom protina namesto nesteroidnih antirevmatikov, ki imajo več neželenih učinkov. V majhnem odmerku se lahko kolhicin dolgotrajno uporablja tudi za preprečevanje ponovnih napadov protina. Povzroča lahko drisko, občasno tudi krče v trebuhu in bruhanje, a te težave minejo, ko bolnik preneha jemati zdravilo. Predpiše ga lahko tudi izbrani zdravnik na predlog revmatologa. Glukokortikoidi so učinkovita protivnetna zdravila, vendar se pri protinu uporabljajo le izjemoma. V poštev pridejo pri osebah, ki so prizadete zaradi akutnega vnetja več sklepov, ob tem imajo tudi visoke vnetne kazalce in ne morejo prejemati nesteroidnih antirevmatikov ali kolhicina. Ker jih dajemo le kratek čas (nekaj dni), je njihova uporaba varna. Kljub temu je pri zdravljenju z glukokortikoidi potrebna previdnost, zato je smiselno, da jih predpisuje le revmatolog. Pri vnetju le enega sklepa je možno tudi vbrizganje glukokortikoida v sklep sam.

Po popolni umiritvi akutnega zagona putike uvedemo alupurinol, ki znižuje raven sečne kisline v krvi, lahko tudi zmanjša večje oziroma odpravi majhne tofe in je edino zdravilo, ki dolgoročno ugodno vpliva na razvoj bolezni. Potrebno je redno jemanje. Odmerka alopurinola nikoli ne spreminjamo med akutnim napadom bolezni, ker bo drugače artritis potekal težje. Pogostost napadov protina zmanjšuje tudi izogibanje odvajalom za vodo, vzdrževanje ustrezne telesne teže in popolna opustitev uživanja alkoholnih pijač. V primeru zvišanega krvnega tlaka, holesterola in sladkorno bolezen je seveda potrebno sočasno zdraviti tudi ta stanja.

Kaj lahko jemo?

Na prvem mestu pri zdravljenju putike je primerna uravnotežena prehrana. Večina ljudi natančno ve, kje in kdaj so se pregrešili, da se je putika pojavila. Dieta zmanjša možnost pojava zagonov bolezni, pomembno je izogibanje hrani z veliko purini. Med prepovedana živila sodijo divjačina, gos, drobovina, mesne omake in juhe, sardele, školjke, prava kava, kvas, alkohol, možgani, jetra. Strogo omejeni naj bodo meso, mesni izdelki, školjke in mehkužci, beluši, špinača, grah, cvetača, ohrovt, gobe, fižol, breskve, grozdje, marelice in rabarbara. Dovoljeni pa so mleko in mlečni izdelki, jajca, vsa zelenjava in sadje razen zgoraj naštetega, marmelada, testenine, riž, krompir, koruza, vsa žita razen kosmičev. Pomembna je zadostna hidracija (voda, mineralna voda, nesladkani čaji). Odsvetovano je pitje alkoholnih pijač, zlasti piva.

 

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram