Klepet – “Ne hujšamo, ampak smo na poti do bolj zdravega življenja.”

prof. dr. Tadeja Pintar, dr. med., specialistka splošne in abdominalne kirurgije

Ste specialistka splošne in abdominalne kirurgije. Kako da ste se odločili za ta poklic? Je bila abdominalna kirurgija prva želja? Kirurginj še vedno ni prav veliko.

Za poklic kirurginje sem se odločila v zadnjih letih študija na Medicinski fakulteti. Kot študentka sem imela veliko priložnosti, da se seznanim s poklicem. Prve kirurške izkušnje sem pridobila v mali operacijski dvorani, nato pa v okviru študentske izmenjave. Kirurgija je poklic, kjer zdravnik izrabi določene spretnosti, se priuči novih, da je pri svojem delu lahko hitro učinkovit. Področje se je v letih, ko sem v kirurgiji aktivna, zelo spremenilo, napredovalo. Veliko je novosti. Dober kirurg mora zelo dobro slediti novostim na področjih, s katerimi se poglobljeno ukvarja in poskrbeti za temeljna znanja. Delo kirurga je fizično zelo zahtevno in verjetno ni potrebno poudariti, da zahteva določene osebnostne lastnosti, predvsem pa skrb za bolnika in potrebno zrelost ter empatijo.

Prekomerna teža je problem sodobne družbe. Zakaj ste se odločili posvetiti zdravljenju debelosti?

Debelost je kronična bolezen, ki telo postopno izčrpava in pomembno zmanjša kvaliteto življenja debelih oseb v vseh starostnih obdobjih. Zdravljenje debelosti je kompleksno, timsko in zahteva podrobno poznavanje več področij. Za učinkovito zdravljenje je prepletanje kirurgije, internističnih pristopov, poznavanja uvedbe sprememb življenjskega sloga nujno. To je zahteven izziv, ki ponuja veliko možnost za strokovno rast. Res je tudi, da so rezultati zdravljenja tisti, ki so verjetno gonilo razvoja in tudi osebnega zadovoljstva, ki ga delita bolnik in zdravnik.

Pravijo, da so debeli ljudje veseli ljudje, po drugi strani pa debelost verjetno slabo vpliva na človekovo psiho?

Osebnostne lastnosti debelih in morbidno debelih oseb so del vplivov iz okolja, drugih osebnih izkušenj in tudi lastne samopodobe. Seveda ne smemo pozabiti nekaterih genetskih vplivov na vedenjske vzorce debelih oseb. Skušamo se profesionalno približati in prepoznati njihovo stisko, ki je eden od dejavnikov predstavnosti debelih oseb. Debelost je kronična bolezen, v katero spada več vedenjskih motenj, ki jih je za uspešno zdravljenje potrebno prepoznati in jih ustrezno zdraviti.

Seveda ne gre le za posledice prenajedanja. Kako presodite ali gre za bolezen in ali je obravnava pacienta z bolezensko oz. ne-bolezensko debelostjo različna?

Debelost je bolezen. Tega se moramo kot družba in stroka resno zavedati in debelost destigmatizirati. Četudi pri bolniku z debelostjo z običajnimi preiskavami ne odkrijemo pomembnih debelosti pridruženih bolezni, se pri obravnavi soočamo z dejavniki kot so gibalna okrnjenost, duševne stiske, socialna izolacija in nekatere druge, ki pomembno poslabšajo kvaliteto življenja. Tudi medsebojni partnerski odnosi so lahko slabi, načrtovanje družine je lahko oteženo.

Kako naj družba in posameznik rešujejo to težavo?

Družba in strokovna javnost bi morali poskrbeti, da bolnik dobi ustrezno, osebnostno naravnano oskrbo. Pri oskrbi debelih oseb je potrebno izkoristiti vse možnosti obravnave ter ukrepe med seboj kombinirati. Obravnava mora biti timska. Potrebnih znanj za ustrezno in učinkovito obravnavo je zelo veliko. Družba, vključno z načrtovanjem zdravstvene politike, bi se morala zavedati velikega zdravstvenega problema, ki stroko in družbo zaradi naraščajočih trendov debelosti čaka v bližnji prihodnosti. Družba sama, vključno z načrtovanjem infrastrukture, ki mora biti prilagojena debelim osebam, ima potemtakem še večji problem, ki ga bo potrebno rešiti. Veliko dela je potrebnega na področju osveščanja in učinkovitih preventivnih dejavnostih.

Kaj pa v Sloveniji? Kako pristopimo k zdravljenju debelosti?

Povsem različno, verjetno premalo sistematično. Kljub nekaterim dobrim preventivnim programom delež debelosti narašča, še posebej v nekaterih starostnih skupinah. Prepogosto bolnik ni seznanjen z ustreznimi možnostmi obravnave, ni napoten na ustrezno obravnavo, ne more pridobiti ustreznih informacij ali pa je povsem napačno informiran. To vse so izjave bolnikov, ki smo jih imeli v obravnavi v kirurški ambulanti. Zdravljenje debelosti se izvaja v različnih ambulantah ter v dveh kirurških centrih v Sloveniji. Predvsem je pomanjkljiva standardizacija pristopov, kot je znana v tujini. Slednja je tako strokovno kot tudi stroškovno najbolj učinkovita.

Kakšni načini odpravljanja debelosti so najučinkovitejši? Katerih se v ambulanti poslužujete najpogosteje?

Dokazano so trenutno kirurški posegi najbolj učinkoviti za zdravljenje debelosti pri določenih skupinah bolnikov. Za obravnavo je nujno potrebno upoštevati strokovna priporočila. Poznamo kombinacijo kirurških tehnik z zdravljenjem z zdravili, katera imajo omejene učinke. Govorimo o debelosti, ki je kronična bolezen in bi potemtakem bolniki morali zdravilo prejemati dolgoročno. Vprašanje, na katerega stroka trenutno še nima odgovora je, pri katerih bolnikih lahko dosežemo dobre učinke dodatnega zdravljenja z zdravili? Ob tem pa se moramo zavedati temelja, brez katerega ni rezultata zdravljenja, to je korenita sprememba življenjskega sloga. Pomembno je, da bolniku prilagodimo kirurško tehniko glede na cilje zdravljenja. Kirurški posegi so resekcije, obvodne operacije in kombinacije le-teh. Med manj invazivnimi so endoskopske tehnike, katerih je več. To so baloni, endoskopsko zmanjšanje želodca in pomožne tehnike ob nekaterih zapletih.

Kaj mislite o novih tehnologijah, kirurških tehnikah in inovativnih pristopih, ki so v zadnjih letih morda prispevali k uspešnosti zdravljenja?

To so zelo napredne tehnike, ki zahtevajo poglobljena znanja in določene spretnosti. Ker je na tem področju v tehničnih izzivih še veliko možnosti, prav tako tudi v nekirurških pristopih, in ker se področje hitro razvija, je vse navedeno še dodatno gonilo za strokovni razvoj, predvsem pa ustrezno strokovno obravnavo sicer zahtevnih bolnikov. Veliko je novosti na področju nekirurškega zdravljena. Ravno tako je tukaj v ospredju skrb za minimalno invazivne, varne in učinkovite pristope, kot je na primer namestitev balona v želodec. Gre za samorazgradljivo obliko balona, ki ga bolniku namestimo na zelo enostaven in varen način. Pristop je dober in primeren za bolnike, ki spadajo v različne strokovno opredeljene razrede debelosti. Tudi ta oblika zdravljenja zahteva korenito spremembo življenjskega sloga.

Ker govorimo o debelosti kot problemu širše družbe, nas zanima tudi, kako vaša ambulanta – oziroma slišali smo za nov program Allurion – pomaga pri reševanju te težave?

Predvsem bolniku ponudi minimalno invazivno možnost izgube prekomerne telesne. Zavedamo se kliničnih značilnosti debelosti, to je t.i. jo-jo učinka, shujšam 10 in se zredim 15 kilogramov in to velikokrat, kar je za telo hudo breme. Bolniku omogočimo redno spremljanje v ambulanti, ga spodbujamo, imamo možnost spremljanja preko spletne aplikacije, kjer mu v vsakem trenutku lahko ustrezno svetujemo. Takšen pristop je pomemben, ker je potrebno poznati nekatere osebnostne lastnosti bolnikov, ki so najpogosteje vzrok za neuspeh. Bolnik poleg tega lahko izbere obseg spremljanja in obravnave. Bolnika izobražujemo in spodbujamo, da prevzema aktivno vlogo pri obravnavi, kar je za dolgoročni cilj zelo pomembno.

Nam lahko o tem poveste kaj več? Predvsem, v čem se bistveno razlikuje od drugih?

Učinkovita, minimalno invazivna tehnika, ki bolniku omogoča uresničitev kratkotrajnih in dolgotrajnih ciljev, kar pomeni izgubo prekomerne teže in izboljšanje kvalitete življenja. Velik del obravnave je sestavljen iz pomoči pri umeščanju zdravega življenjskega sloga, tako telesne vadbe kot tudi bolniku prilagojene prehrane.

Kaj pacienti lahko pričakujejo od novega načina zdravljenja?

V prvi vrsti izboljšanje splošnega počutja, normalizacijo nekaterih z debelostjo povezanih stanj ali bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija in tudi bolečine v gibalih, boljše socialne odnose, partnerske odnose in večjo osebno učinkovitost. Na koncu tudi osebno rast in samopodobo. Z drugimi besedami, bolnikom s tem načinom obravnave ponudimo možnost, da se lahko poistovetijo z zahtevnimi družbenimi normami, kot so estetski videz, prehranske navade in družbena vključenost, ki lahko predstavljajo hudo osebnostno breme.

Po zaključku programa je verjetno veliko odvisno tudi od samodiscipline pri vzdrževanju teže in spremembah načina življenja.

Seveda. Pričakujemo, da v tem obdobju bolnik osvoji ustrezne ukrepe, ki mu omogočajo vzdrževanje telesne teže in ustrezen odnos do spremenjenega življenjskega sloga. To je temelj za dolgoročni uspeh zdravljenja.

Na kaj ste pozorni ob prvem srečanju z novim pacientom?

Ob prvem srečanju se moramo bolniku posvetiti in ga obravnavati celostno. To pomeni, da s strokovnim pristopom izluščimo vzroke za stanje bolnika, stanje bolezni in prepoznati potrebne okoliščine, na katere se moramo ustrezno odzvati za uspešno obravnavo in zdravljenje. Doseči moramo zaupanje bolnika, za kar pa sta temelja strokovnost in ustrezna empatija. Bolnik mora biti osrednja točka obravnave, ki mora biti celostna in osebnostna.

Kaj pa so vas v letih delovanja morda naučili pacienti oz. izkušnje?

Zares veliko zgodb, različna socialna okolja, stiske, podobne zgodbe. 1000 kilogramov sem že shujšal je zadnja zgodba izpred nekaj dni. Pomembno je, da bolnika nikoli ne obsojamo in da upoštevamo vsa do sedaj znana dejstva, kar pomeni, da z enakimi ukrepi pri različnih bolnikih lahko pričakujemo različne rezultate. In s slednjimi se moramo zelo poglobljeno ukvarjati. Bolnika moramo spoštovati in ga vključiti v obravnavo aktivno s prevzemanjem odgovornosti za obravnavo.

Vam je katero doživetje s pacientom še posebej ostalo v spominu? Zakaj?

Ja, veliko je lepih zgodb. Za nogometni tim otrok pri ženskah, ki so šele po operaciji lahko zanosile, novi partnerji, pretečeni maratoni, nove hiše in veliko zadovoljstva. Lepo je slišati:« Veste nisem verjel, ampak doktorica, nobenih zdravil ne potrebujem več. Moral bi priti 10 let prej«. Pa še bi se našlo o novih avtomobilih, vnukih, veliko lepih zgodb. Najdejo se tudi drugačne, manj prijetne predvsem, kadar ni pomoči bližnjega okolja in razumevanja partnerjev.

Kako poteka vaš povprečen delovni dan? Vam je kateri del delovnika bolj pri srcu in zakaj?

Jutra imam najraje. Služba, bolniki, izobraževanje in pedagoško delo. In srčna skrb za domače, ki mi veliko pomagajo. Da me razumejo, da mi delo pomeni veliko, je ogromno olajšanje. Dežurstva in strokovno usposabljanje so všteti. Pomagajo in sodelujejo tudi pri tem.

Seveda bi vam radi zastavili tudi bolj osebno vprašanje, npr. ali se tudi zasebno držite smernic zdravega življenja, ki jih svetujete svojim pacientom? 🙂

Seveda, sledim priporočilom za zdrav življenjski slog. Skušam se čim več gibati, skoraj nikoli ne uporabljam dvigala in imam predvsem rada gibanje na prostem. K temu prištevam tako vadbo kot tudi nekatera fizična dela, ki jih z veseljem opravljam. Pri izbiri hrane me zanima predvsem kvaliteta in kratka prehrambna veriga. Imamo res velike možnosti, glede na majhnost države. Podobno svetujem pacientom. Naj skrbijo za gibanje in zdrav jedilnik in naj si obroke pripravljajo predvsem sami.

Kaj vas najbolj sprosti? Knjige, potovanja, šport, glasba …? Imate kakšen hobi?

Vsakega po malo. Izzivi v kuhinji, rada kuham za prijatelje, pečem kruh in še nekaj stvari bi se našlo. Rada delam v naravi. Zanimajo me odnosi na splošno, družbena gibanja in tudi povsem običajne teme, kot so življenjski slog in moda. In seveda trendi, ki jih imajo mlajše generacije. Imam tudi psa, ki me zelo sprosti. Zanimajo me slovenski pisci in ustvarjalci. Plavam, smučam, sobni pilates, tudi tekla sem precej.

  • Rada pečem kruh, potico, sladice
  • Rada imam morje, plavam, smučam
  • Rada imam vrtnice
  • Rada delam v naravi
  • Rada se vozim z kabrioletom
  • Rada imam psa

In še najbolj pogosto in dolgočasno vprašanje: vaše sporočilo našim bralcem, mogoče pacientom, komu drugemu?

Mogoče bolj nasvet. Bolnik naj pride po pomoč, ker jo potrebuje. Bolnika je potrebno obravnavati celostno in ga spoštovati. Zdravnik in bolnik morata razviti aktivni odnos medsebojnega zaupanja in spoštovanja, da skupaj dosežeta cilj. Življenje je potrebno spoštovati iz vseh pogledov. Ravno prav je potrebno biti zahteven do sebe in drugih, bodimo odprti in se trudimo biti pozitivno naravnani do sebe in bližnjih. Veliko spoštovanja in osebne rasti je potrebno.

 

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram