Boleči in otekli sklepi

Bolečine in otekline sklepov lahko v življenju vsaj enkrat doletijo prav vsakogar. Bolečina v sklepu je vedno simptom neke bolezni ali poškodbe, niso pa vedno nevarne ali stalne in običajno se relativno hitro umirijo. Bolijo lahko različne strukture sklepa – pokostnica, sklepna ovojnica, vezi ali mišice – vse pa doživljamo kot bolečino.

Bolečine v sklepih se lahko pojavljajo že pri otrocih. Glede na starost se incidenca vzrokov zanje razlikuje. Otroci imajo lahko že ob rojstvu prirojene težave s sklepi, na primer izpah kolka. Pozneje so najpogostejše težave zaradi preobremenitve sklepov ob hitri rasti, na primer v kolenih po skokih in teku, in prehodna vnetja sklepne ovojnice, na primer v kolku, zaradi neprimernega imunskega odziva telesa, na primer po prebolelih virozah. Tovrstne težave učinkovito blažimo s počitkom in paracetamolom, tako da v nekaj dneh spontano izzvenijo.

Osteoartroza

Bolečine v sklepih so s starostjo vse pogostejše. Pri odraslih in predvsem starejših osebah je najpogostejši razlog bolečin v sklepu primarna ali sekundarna osteoartroza. Gre za obrabo sklepnega hrustanca in posledične degenerativne spremembe sklepa. Čeprav se spremembe začno že v zgodnji mladosti, se izrazijo šele v starosti. Vzroka primarne osteoartroze ne poznamo, sekundarna pa je posledica različnih bolezni in poškodb. Sekundarna se lahko pojavi prej, posebno pri posameznikih, ki so že v mladosti utrpeli poškodbe ali zboleli.

Rentgenske znake osteoartroze ima po 65. letu že približno 40 odstotkov ljudi, po 75. letu skoraj vsi. Največje težave so na sklepih, ki nosijo največ teže. To so kolena, kolki, vrat in križ ali na sklepih, ki jih ponavljajoči se gibi preveč obrabijo, na primer v prstih rok. Hrustanec zaradi procesa staranja izgublja prožnost in slabi. Dodatni dejavniki, na primer preobremenitev pa ta proces le še pospešijo. Zaradi razgradnje hrustanca nastajajo poškodbe spodaj ležeče kosti, tvorijo se kostni izrastki, kostne ciste, vname se lahko tudi sklepna ovojnica. Sklep zato postane boleč, otrdel in manj gibljiv .

Kako si pomagati?

Bolečine se poslabšajo ob večjih obremenitvah, medtem ko jih razbremenitev, počitek in jemanje protivnetnih in protibolečinskih zdravil omilijo. Hlajenje prizadetega sklepa, fizioterapija – magnetoterapija, TENS, ultrazvok in podobno ter kinezioterapija, to je krepitev mišic, večinoma zadoščajo. Še posebno to drži za bolečine v križu in kolenu. Močna stegenska mišica kolenski sklep stabilizira in ga razbremeni.
Vaje za preprečevanje bolečin v križu uspešno okrepijo mišice steznika, to je trebušne stene, in preskrbijo medvretenčni ploščici z zadostno količino hrane in kisika. Pomembna je tudi dobra hidracija, nekateri fiziatri svetujejo počasno pitje rehidracijskih raztopin preko celega dneva. Med zdravili svetujemo paracetamol za blage, nesteroidne antirevmatike (NSAR) za srednje in opiatne analgetike za hude bolečine. Možno je tudi vbrizgavanje protivnetnih zdravil ali hialuronske kisline v sklep. Nekateri pripravki, kot so glukozamin sulfat ali hondroitin sulfat, imajo nasprotujoče si dokaze o učinkovitosti, ker so varni, pa jih za samozdravljenje ne odsvetujemo.

V kasnejših fazah bolezni, ko je zaradi deformacij gibljivost močno omejena in bolečina stalna, se odločamo za operativne posege, na primer menjavo ali zakostenitev sklepa. Redkejši in resnejši razlogi bolečine v kolku pri otrocih in odraslih, kot so odmrtje ali zdrs glavice stegnenice, tumorji, revmatološka obolenja, težave s ščitnico, endokrinološke, infekcijske, nevrološke in metabolne bolezni, zahtevajo obsežno diagnostiko, specifično zdravljenje in velikokrat operativni poseg.

Revmatska obolenja

Revmatske bolezni so imunske bolezni, ki telo prizadenejo sistemsko, v celoti. To pomeni, da težave niso omejene samo na sklepe, temveč se bolezenski znaki pojavljajo tudi na drugih organih po telesu. Poznamo jih več sto vrst, večina pa jih je kroničnih in trajajo do konca življenja. Potek je različen pri vsakem posamezniku in vsaki bolezni, tako da je težko na splošno govoriti o posledicah. Poleg že omenjenih zdravil za lajšanje bolečin tu pogosto uporabljamo imunomodulirajoča in biološka zdravila, ki hitro izboljšajo simptome in upočasnijo napredovanje bolezni. Bolniki z revmatskimi boleznimi so vodeni pri specialistih revmatologih.

Revmatoidni artritis

To je kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe. Nezdravljena povzroča nepopravljive posledice in invalidnost. Razširjena je po vsem svetu in vseh rasah, pojavlja pa se pri enem odstotku prebivalstva, najpogosteje pri ženskah med tridesetim in petdesetim letom. Značilna zanjo je simetrična prizadetost sklepov zapestij in stopal. Na rokah, v nasprotju z osteoartrozo, vidimo prizadetost proksimalnih sklepov prstov, to je ob dlani. Bolečina je stalna in traja več mesecev. Pacienti tožijo zaradi jutranje okorelosti, ki traja več kot eno uro, s spremljajočo utrujenostjo, znojenjem, hujšanjem in slabokrvnostjo.

Dednost

Delež dednosti pri revmatoloških obolenjih težko ocenimo. Za nekatere bolezni obstaja genetska predispozicija, kaj je sprožilni dejavnik, ki povzroči, da se bolezen izrazi, pa še danes ne vemo zanesljivo. Sumijo zunanje dejavnike, kot so sevanje, virusi in bakterije, stres. To velja predvsem za revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis in sistemski lupus eritomatosus. Vpliv dednosti pri osteoartrozi tudi ni znan. Vemo, da so nekatere značilne trde zadebelitve na končnih sklepih prstov rok pri ženskah dedujejo avtosomno dominantno. Tudi ta bolezen je kronična, a večinoma počasi napreduje. Drugače kot revmatoidni artritis, s katerim se najpogosteje zamenjuje, pa ne povzroča nepokretnosti in invalidnosti.

Preventiva

Seveda, predvsem kadar govorimo o osteoartrozi. Neustrezna drža, pretirana in nepravilna telesna dejavnost in prevelika telesna teža so pri osteoartrozi razlogi za hitrejše napredovanje bolezni. Zmanjšanje telesne teže in redna telesna aktivnost razbremenita sklepe in ohranjata dobro funkcijo. Pri revmatoloških obolenjih preventivno žal ne moremo ukrepati, veljajo pa enaka pravila za ohranjanje gibljivosti in zmanjšanje bolečin.

Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram