Prebivalstvo se stara, medicina napreduje, življenjska doba se podaljšuje. Živimo dalj, ne pa nujno bolj kakovostno … Seveda, če se na to ne pripravimo in poskrbimo za udobnejšo in varno starost. Marsikdo je z danes na jutri soočen s situacijo, ko ne zmore več skrbeti sami zase, in lahko nastane resna težava.
Pogovarjali smo se s Petjo Obreza, dr. med., specialistko nevrologije, ki deluje v Medicinskem centru VID v Novi Gorici, sodeluje pa tudi s Kliniko Doktor 24. Naštela je nekaj koristnih informacij v zvezi z epilepsijo, ultrazvokom vratnih žil in uporabo medicinske konoplje v povezavi z nevrološkimi boleznimi.
Vitamini skupine B opravljajo številne pomembne naloge v našem telesu. Med drugim uravnavajo razpoloženje in miselne sposobnosti, pomembno vplivajo na rast in obnovo celic ter na kakovost spanca. Pri presnovi v živčevju so pomembni, saj prenašajo živčne dražljaje.
Motnje hranjenja so zelo kompleksen in pomemben javnozdravstveni problem. Gre za kronične, ponavljajoče se duševne motnje, ki se zaradi neustreznega vnosa hranil lahko kažejo z zelo resnimi telesnimi zapleti.
Večina med nami do konca zime občuti nekakšno nerazložljivo utrujenost. Občutek imamo, da bi morali več spati, da nam primanjkuje energije ter da je naše razpoloženje bolj muhavo kot običajno. Na srečo iz izkušenj vemo, da bo ta neprijeten občutek najverjetneje izzvenel s prihodom pomladi.
Ehokardiografija (v nadaljevanju UZ) je nepogrešljiva preiskovalna metoda za odkrivanje in spremljanje srčno-žilnih bolezni, ki jo v kardiologiji uporabljamo že dolgo. Pomembna je tudi v kardiokirurgiji in pri spremljanju stanja srca pri drugih operacijah.
Bolečine v kosteh, mišicah in sklepih prizadenejo vse starostne skupine. Bolečina je prvi simptom pri mišično-skeletnih okvarah in je tudi najpogostejši vzrok za obisk zdravnika. Poleg tega, da povzroča zdravstvene, fizične in duševne težave, vpliva tudi na vsakodnevne opravke in aktivnosti.
Z boleznimi prebavil se srečujemo vsakodnevno. Praktično ni nikogar, ki ne bi imel vsaj enkrat v življenju težave, kot so zgaga, driska in zaprtje. Pogostejša so tudi resnejša obolenja prebavil, kot je rak želodca, debelega črevesa in danke. Kaj lahko sami naredimo za boljše zdravje prebavnega sistema in kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč, smo se pogovarjali z Jurijem Bednarikom, dr. med., specialistom interne medicine in gastroenterologom na Kliniki Doktor 24 v Ljubljani.
Srčno-žilne bolezni so v razvitem svetu eden vodilnih vzrokov smrti in povišano vrednost holesterola (hiperholesterolemijo) prištevamo med najpomembnejše dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so v Sloveniji leta 2019 povzročile kar 38 odstotkov vseh smrti. Dejavniki tveganja povišanega holesterola, kot so zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe ali kajenje, ne povzročajo bolečin, ne vplivajo na naš videz in ne zmanjšajo naše telesne zmogljivosti. Zato se ljudje njihove nevarnosti ne zavedamo. Z zavračanjem zdravljenja žal ne uspemo preprečiti razvoja srčno-žilnih bolezni in posledično srčnih infarktov.
Dobro delujoč imunski sistem je naš zaveznik in obramba pred morebitnimi škodljivimi organizmi iz okolja. Na naše telo namreč v vsakem trenutku preži veliko različnih virusov in bakterij. Če imunski sistem dobro deluje, prepreči okužbo oziroma pomaga telesu, da se z njo poda v uspešen boj.
