Vodikov dihalni test z glukozo uporabljamo za potrditev bolezenskega stanja, kjer pride do razrasta bakterij v tankem črevesu. Za to stanje se pogosto uporablja angleška kratica SIBO (Small Intestinal Bacterial Overgrowth).
Testiranje se opravi na tešče. Po zaužitju raztopljene glukoze preiskovanec na določene časovne razmike piha v vrečko. S posebnim aparatom nato analiziramo izdihan zrak v naslednjih dveh urah. Pri osebah s SIBO se namreč v črevesu po zaužitju glukoze pojavijo plini, ki se deloma prenesejo v kri in izločijo v izdihanem zraku. Povečana količina vodika (H2) v izdihanem zraku kaže na razrast bakterij v tankem črevesu.
Testiranje je popolnoma neškodljivo in neboleče. Pomembno je le, da preiskovanec natančno upošteva navodila glede diete pred testiranjem ter da ga opravi na tešče.
Kaj je SIBO?
Razraščanje bakterij v tankem črevesu (SIBO) se pojavi, ko pride do nenormalnega povečanja celotne populacije bakterij v tankem črevesu, zlasti vrst bakterij, ki jih v tem delu prebavnega trakta običajno ne najdemo. To stanje včasih imenujemo tudi sindrom slepe vijuge.
SIBO se običajno pojavi, ko določena okoliščina, na primer stanje po operaciji v predelu trebuha ali bolezen, upočasni prehod hrane in odpadnih produktov v prebavnem traktu, kar ustvari gojišče za bakterije. Presežek bakterij pogosto povzroči drisko in lahko povzroči izgubo teže in podhranjenost.
Čeprav je SIBO pogosto zaplet trebušne operacije, je to stanje lahko tudi posledica strukturnih težav prebavil in nekaterih bolezni. Včasih je za odpravo težave potreben kirurški poseg, vendar se najpogosteje uporablja zdravljenje z antibiotiki.
Med znaki in simptomi SIBO so pogosto:
- izguba apetita
- bolečine v trebuhu
- slabost
- napenjanje
- neprijeten občutek sitosti po jedi
- driska
- nenamerno hujšanje
- podhranjenost
