Urea dihalni test je preiskava, s katero ugotavljamo okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. Test je zanesljiv, zelo natančen in neškodljiv. Lahko ga opravimo tudi pri nosečnicah in otrocih. Traja 30 minut.
Na test morate priti tešči. Dva tedna pred preiskavo ne smete jemati zdravil, ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline (npr. Ultop, Nillar, Emozul, Ortanol, Nexium, Lanzul, Controloc). Štiri tedne pred preiskavo ne smete jemati antibiotikov.
Pred izvedbo testa boste pri nas izpolnili vprašalnik. Vprašalnik si lahko tudi natisnete in izpolnjenega prinesete s seboj. Na voljo je tudi v angleščini – Questionnaire.
Prejeli boste izvid z mnenjem specialista z napotki za ustrezno antibiotično zdravljenje.
Kako poteka urea dihalni test?
Urea dihalni test je zelo enostaven. Bakterija Helicobacter pylori izloča encim ureazo, ki razgrajuje na želodčni sluznici prisotno sečnino na ogljikov dioksid (CO2) in amonijak. Ta reakcija ji omogoča, da s pomočjo izločenega amonijaka zmanjša kislost svoje okolice in lažje preživi. Preiskovanec zaužije reagent – nenevarno tekočino, ki vsebuje z izotopom 13C označeno sečnino (ureo). Pred testom in 30 min po njem pihne v vrečko, aparat pa nato izmeri količino nastalega s 13C označenega CO2 v izdihanem zraku.
Kdaj lahko izvedemo urea dihalni test?
Preiskava se lahko opravi najmanj štiri tedne po končanem zdravljenju z antibiotiki in najmanj dva tedna po končanem zdravljenju z zaviralci protonske črpalke, ker lahko omenjena zdravila vplivajo na rezultate. Pred preiskavo morate biti tešči, zato je najbolje, da se test opravi zjutraj. Če menite, da tega ne bi zmogli, če ste sladkorni bolnik ali če imate kakršnekoli težave s prebavili ali motnje presnove, se posvetujte z zdravnikom.
Kaj je Helicobacter pylori?
Helicobacter pylori je gram negativna spiralna bakterija. Na enem koncu ima do šest bičkov, ki ji omogočajo premikanje. Z encimom ureazo nevtralizira kislost v svojem neposrednem okolju, kar ji omogoča preživetje v kislem okolju želodca. Bakterijo Helicobacter pylori so odkrili v želodčni sluznici, v poškodovani sluznici ustne votline, v zobnih oblogah, slini in celo v blatu.
Kako se Helicobacter pylori prenaša?
Način prenosa okužbe ni popolnoma pojasnjen. Verjetno se prenaša s človeka na človeka predvsem z umazanimi rokami. Pogostost okužbe je večja v državah s slabšimi socialno-higienskimi razmerami. V slabih razmerah je tveganje za prenos okužbe veliko večje. V razvijajočih se predelih sveta se ljudje pogosto okužijo že v otroštvu, v razvitih državah pa je okužba pogostejša v odrasli dobi.
Katere bolezni so povezane z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori?
Helicobacter pylori povzroča vnetje želodčne sluznice in razjede v želodcu in dvanajstniku, ima pa tudi pomembno vlogo pri razvoju nekaterih vrst želodčnega raka. Morda ima vlogo tudi pri kožni bolezni rozacea.
Kateri so najpogostejši simptomi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori?
Večina okuženih nima posebnih simptomov. Najpogostejši simptom je bolečina v zgornjem delu trebuha, nekateri bolniki pa se pritožujejo tudi zaradi zgage, občutka napihnjenosti in slabosti. Pri razjedi se lahko pojavi krvavitev, ki se kaže kot črno blato.
Kako odkrivamo okužbo z bakterijo Helicobacter pylori?
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori odkrivamo z invazivnimi in neinvazivnimi preiskavami. Pri invazivnih metodah z endoskopom pregledamo zgornji del prebavil in odvzamemo košček želodčne sluznice. Ta vzorec lahko že takoj po endoskopskem pregledu testiramo, da potrdimo ali izključimo okužbo. Bakterijo Helicobacter pylori lahko odkrijemo tudi po pregledu vzorca sluznice pod mikroskopom (histopatološka preiskava) ali kultivaciji v posebnih gojiščih. Neinvazivno z urea dihalnim testom odkrivamo okužbo v izdihanem zraku.
Kako zdravimo okužbo z bakterijo Helicobacter pylori?
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori zdravimo s trotirno terapijo. Priporočeno je štirinajstdnevno zdravljenje z zdravilom, ki zavira izločanje želodčne kisline in z dvema antibiotikoma. Uspeh zdravljenja preverjamo z urea dihalnim testom. V primeru neuspešnega zdravljenja (odpornost bakterij na določene antibiotike) terapijo ponovimo z izborom drugačnih antibiotikov. V določenih primerih je izbor antibiotikov odvisen od dodatnih mikrobioloških preiskav.
