Nosečnost, če poteka normalno, je povsem naravno in nikakor bolezensko stanje. Kljub temu pa je treba skrbno spremljati nosečnico in plod, da se pravočasno oceni in ugotovi morebitne težave ter se primerno ukrepa. Spremljanje je v obliki posvetov in pregledov, ultrazvočne diagnostike ter pregledov krvi in urina ter posebnih presejalnih testov, ki so na voljo samoplačniško.
Prvi poskus estetske povečave dojk so opravili leta 1895, ko je nemški kirurg Vincenz Czerny pacientki z asimetrijo dojk po odstranitvi tumorja tja vstavil lipom (avtologni maščobni benigni tumor). V letu 1903 je čikaški kirurg Charles Miller odprl svojo privatno kliniko, kjer se je lotil povečave dojk z vstavljanjem celuloida, svile in slonovine.
Seneni nahod ali alergijski rinitis številnim prinaša obilo težav predvsem v spomladanskih in poletnih mesecih. Povzroča ga alergija na cvetni prah ali pelode trav, zeli, žit, dreves ali grmovnic. Pomembno znižuje kakovost življenja in ga je treba ustrezno zdraviti.
Vas mučijo pordele oči, dražeč in pekoč občutek v očeh, občasno pretirano solzenje? Lahko gre za alergijski konjunktivitis, ki je prisoten pri 10 do 20 odstotkih vse populacije, najbolj pa so prizadeti otroci in mladostniki. Kaj ga povzroča in kako ukrepati?
Še ne dolgo tega so bili starejši ljudje z obrabljenimi sklepi obsojeni na bolj statičen, sedeč ali ležeč preostanek življenja, zdaj pa endoproteze sklepov omogočajo
praktično polno in nebolečo aktivnost in tako je kakovost življenja znatno večja. Pravzaprav je endoprotetika oziroma umetni kolki, kolena, ramena … ena največjih revolucij v medicini.
Odrasla oseba potrebuje za normalno delovanje od sedem do devet ur spanca vsak dan. Ta je izjemno pomemben, saj ohranja in obnavlja delovanje celotnega telesa. Z besedo nespečnost opisujemo motnje spanja, kot so težave na začetku spanja, prebujanje ponoči, prezgodnje zbujanje in zbujanje z občutkom nespočitosti. Gre za pogosto motnjo, saj jo vsaj enkrat v življenju doživi polovica ljudi.
Spanje je naravno ciklično ponavljajoče se stanje telesa in duha, zanj je značilno spreminjanje ravni zavesti. V spanju sta možnost zaznavanja in odgovora na zunanje dražljaje zmanjšana, kar se beleži v različni možganski aktivnosti.
Sanje so univerzalne žive slike, podobe, vonjave in okusi, občutki in spomini – pravzaprav nekakšne zgodbe, ki jih ponoči pripovedujejo naši možgani. Te zgodbe, ki so vseh vrst: prijetne, zastrašujoče ali fantazijske, se pojavljajo pri večini ljudi, čeprav za marsikoga sanje s prvimi jutranjimi žarki izpuhtijo.
Padci so pri starejših pogosto nastopajoč, nevaren problem, ki lahko privede do nezmožnosti na vseh ravneh človekovega delovanja.
Jasen dejavnik tveganja za padce je starost. Posledice padca so lahko invalidnost, zmanjšana mobilnost ter slabša kakovost življenja. Od 20 do 30 odstotkov starejših ob padcu utrpi zmerne do hude poškodbe, kot so na primer zlom zapestja, kolka, hrbtenice ali poškodbe glave. Polovica ljudi po padcu ne more vstati brez tuje pomoči.
