Alergijski konjunktivitis – Imate pordele, razdražene in solzne oči, čeprav ne jočete?

Vas mučijo pordele oči, dražeč in pekoč občutek v očeh, občasno pretirano solzenje? Lahko gre za alergijski konjunktivitis, ki je prisoten pri 10 do 20 odstotkih vse populacije, najbolj pa so prizadeti otroci in mladostniki. Kaj ga povzroča in kako ukrepati?

Alergijski konjunktivitis je vnetje očesne veznice, ki nastane kot posledica alergijske reakcije telesa na določeno snov, ki je za nas alergena – na primer cvetni prah. Gre za nenormalen, prekomeren odziv imunskega sistema na določeno snov (alergen), ki sicer ni škodljiva in pri večini ne sproži odziva. Očesne alergije so pogoste, prizadenejo do petino prebivalstva. Alergeni so lahko kozmetični pripravki, zdravila, hrana, pršice, različne vrste pelodov trav in dreves.

Kaj ga povzroča in kakšni obliki poznamo

Oči so seveda zelo podvržene pogostim alergijskim reakcijam zaradi stalne izpostavljenosti okolju. Očesni simptomi so lahko posledica neposrednega stika alergena z veko ali veznico ali pa so lahko posledica večje alergijske reakcije, kot na primer pri senenem nahodu. Tudi uporaba nekaterih kapljic za oči z zdravili ali raztopine za leče lahko povzroči alergijski konjunktivitis. Simptomi alergijskega konjunktivitisa so moteči in lahko omejujejo vsakdanje delovanje. Prizadeti sta obe očesi.

Sezonski alergijski konjunktivitis je alergijsko vnetje očesne veznice, ki ga povzročajo pelodi vetrocvetk, ki cvetijo od februarja do pozne jeseni. Običajno gre za kratkotrajno bolezensko stanje, ki se najpogosteje pojavlja v sezoni alergij, torej najpogosteje spomladi. Pri preobčutljivih ljudeh torej pelodi povzročijo alergijsko vnetje v očesni sluznici. Oči se solzijo, pečejo, ščemijo, pordijo. Veke so otekle, lahko je prisoten mukozen izcedek. Pogosto te težave spremlja še nadležno smrkanje v nosu. Prvi alergen v naših krajih je pelod leske, ki se lahko pojavi že konec januarja, kar je seveda odvisno od vremenskih razmer, jakosti sončnih žarkov in temperature ozračja. Kasneje cvetijo druga drevesa, trave in grmovja.
Pri kroničnem alergijskem konjunktivitisu, ki je bistveno redkejši, pa se pekoče oči, srbenje in občutljivost za svetlobo pojavljajo skozi vse leto. Hitro se ga lahko zamenja s suhim očesom ali nealergijskim konjunktivitisom, včasih celo s psihosomatskimi težavami. Vnetja je razmeroma malo, alergeni pa so običajno snovi, s katerimi smo stalno v stiku (prah, hrana, perje, živalska dlaka …).

Diagnostika in zdravljenje

Diagnozo postavi oftalmolog s pregledom oči pod biomikroskopom in natančnim pogovorom o morebitnih drugih alergijah ali njihovem pojavu v družini ter natančno anamnezo. Včasih so potrebna dodatna testiranja, in sicer kožni vbodni testi (v kožo podlakti z iglico nanesemo določene alergene in proučimo odziv telesa, ki se lahko kaže v rdečici ali otekanju kože okoli alergena), s krvnimi testi pa ugotovimo, ali telo proizvaja protitelesa, da se zaščiti pred specifičnimi alergeni. Možno je tudi postrganje očesne veznice z odvzemom celic, ki lahko prikažejo prisotnost eozinofilcev (bele krvne celice, ki se aktivirajo v primeru alergije).

Alergijske reakcije očesa lahko zelo uspešno zdravijo tudi specialisti družinske medicine, če gre za znano alergijo in potrjeno diagnozo. Očesne simptome blažimo z umetnimi solzami, ki izperejo alergen iz oči. Hujše simptome učinkovito ublažijo kortikosteroidne očesne kapljice, tudi lokalni antihistaminik, ki zmanjša sproščanje histamina ali blokira njegovo izločanje. Oteklino vek ublažimo s hladnimi obkladki. Oči ne smemo mencati, saj se ob tem sprošča še več histamina, kar težave poslabša.

Najpomembnejša pa je vsekakor preventiva, torej izogibanje ponovnemu stiku z alergenom. Ko je alergena v zraku največ, se odsvetuje gibanje v naravi. Kadar to ni mogoče, v naravi nosimo zaščitna očala in pokrivala, ki zmanjšajo možnost stika z alergenom. Zapirajmo okna, čim manj zračimo prostore. Manj alergenov je v zraku prisotnih v nevetrovnem vremenu in po dežju. Ugotoviti moramo, kaj nam škodi in kaj koristi ter se tega držati in upoštevati. Če vemo, na kaj smo alergični, se temu izogibajmo. Če smo alergični na živalsko dlako, upoštevajmo to pri izbiri hišnega ljubljenčka, če smo alergični na prah, ne imejmo v stanovanju preprog, veliko omar in polic, na katerih se nabira prah, pri alergiji na perje pa na primer kupimo vzglavnik iz umetnih materialov.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram