Moje ime je Boštjan Matos in sem doktor medicine, specialist nevrokirurg. Od leta 1999 sem zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, na KO za nevrokirurgijo. Najprej sem bil zaposlen kot mladi raziskovalec, kasneje sem na istem oddelku opravljal specializacijo in nadaljeval z delom kot specialist.
Pozimi hitro pozabimo, da pred mrazom in prehladi ne zadostuje samo zunanja zaščita. Potrebujemo dobro notranjo obrambo, ki nam jo lahko zagotovi le zdrava prehrana. Naš imunski sistem je kot vojska, ki brez pravega goriva ne bo prišla daleč. Sladkarije in hitra prehrana se v tem času hitro prevečkrat zvrstijo na vašem krožniku. Pomagamo si lahko tako, da za ostale obroke zavestno izbiramo tista živila, ki bodo za naše telo delovala kot »vitaminski ščit«. Samo tako bomo uspešni v boju proti okužbam in imeli dovolj energije za dodatne zimske podvige, čeprav bo to le sprehod do prve tople peči.
Zima. Mnogi imajo jasno opredeljen odnos do nje. Ali jo sovražite ali jo obožujete, le redko kdo ostane neopredeljen. Prvim, ob omembi tega letnega časa, padejo na pamet besede kot so: mraz, tema in bolezen. Tisti, ki so jo komaj čakali, imajo v mislih zabavo, šport na snegu in igro zunaj. Skupno vsem je veselje do praznikov in rahlo nelagodje ob misli na nizke temperature, kar ne pomeni, da se je potrebno odpovedati zabavi in telesni aktivnosti. Pravzaprav imajo nizke temperature tudi svoje prednosti pri vadbi.
Strokovno gledano sodi sindrom fibromialgije v skupino zunajsklepnega revmatizma, saj pri tej bolezni nikoli ni vnet sklep, ampak jo uvrščamo med revmatizem mehkih tkiv, ko je težava na nivoju mišic, vezi in kit.
Zapluli smo v veseli december, pripravljamo se na praznične dneve. V času praznikov se ljudje sprostimo tudi pri prehranjevanju. Uživamo preveč hrane, pogosteje je na meniju nezdrava hrana, pogosto ob tem zaužijemo tudi več alkohola. Vse to je velika preizkušnja za želodec in črevo. Kaj in kako jesti med prazniki, da telo ne bo preveč trpelo? Odgovor je na dlani – zmernost za vse in vsakogar.
Ste tudi vi zaradi vse krajših in mrzlih dni vedno bolj nerazpoloženi? Vas pestijo utrujenost, pomanjkanje volje, težave s koncentracijo? Potem je pravi čas, da vzamete stvari v svoje roke in si izboljšate psihično počutje.
Možgani so del osrednjega živčnega sistema. Zgrajeni so iz okoli 100 milijard živčnih celic ali nevronov in tehtajo približno od 1200 do 1400 gramov. Sestavljajo jih veliki in mali možgani ter možgansko deblo.
asist. dr. Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., specialistka dermatovenerologije: Najboljši del so seveda zadovoljni pacienti
Začnimo tokrat malo drugače. Na trgu je poplava, cunami prehranskih dopolnil. Od vitaminov, mineralov, izvlečkov eksotičnih rastlin, sušenih čudežnih gob in še marsikaj bi se našlo. Dejstvo je, da ob uravnoteženi prehrani in povprečnem gibanju ne potrebujete skoraj ničesar. Če pa je prehrana slaba, nezdrava, če v njej primanjkuje osnovnih hranil, če dneve več ali manj presedite z vrečko čipsa v eni roki in pločevinko pijače v drugi… No, potem imate resnejše težave, kot je izbira prehranskih dodatkov.
Akutne okužbe dihal, ki jih povzročajo različni virusi (respiratorni sincicijski virus, virus gripe, SARS-CoV-2, enterovirusi, adenovirusi, …) in bakterije (pnevmokok, …), so zlasti pogoste jeseni in pozimi. Pred nekaterimi se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.
