Zgaga je res “zgaga”
Zgaga je res»zgaga«. Nekaj neprijetnega, težavnega, kar ne da miru. Medicinsko gledano gre za prekomerno količino želodčne kisline, ki lahko zateka nazaj v požiralnik (in dela zgago). Redki so srečneži, ki ne poznajo tiste nadležne, pekoče in stiskajoče, lahko krčevite bolečine v žlički.
Zgaga in bolečine v zgornjem delu trebuha
Zgaga je res»zgaga«. Nekaj neprijetnega, težavnega, kar ne da miru. Medicinsko gledano gre za prekomerno količino želodčne kisline, ki lahko zateka nazaj v požiralnik (in dela zgago). Redki so srečneži, ki ne poznajo tiste nadležne, pekoče in stiskajoče, lahko krčevite bolečine v žlički.
Akutno, po določeni in očitno neprimerni hrani ali pijači, tudi zaradi določenih zdravil ali kronično, predvsem ob stresu in podobno. Dolgotrajna izpostavljenost sluznic visokim koncentracijam kisline pa ima lahko posledice, ki žal niso samo nadležne, ampak lahko predstavljajo resne težave. Lahko pride do razjede želodčne sluznice, ki je lahko nevarna.
Kaj je zgaga? Kam (lahko) vodi?
Kakor že rečeno, prevelike količine želodčne kisline povzročajo vnetje sluznice. Stopnje vnetja so različne, govorimo o akutnem gastritisu ali o kroničnem gastritisu, ki lahko vodi v razjedo. Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) nastane zaradi vračanja želodčne vsebine v požiralnik, ko kisla želodčna vsebina draži sluznico požiralnika in lahko povzroči vnetje, erozije ali celo razjede na sluznici. Želodčna vsebina lahko zaide v požiralnik pri vsakem človeku. Kadar so obdobja refluksa kratkotrajna, nimamo težav. To je običajni ali fiziološki refluks. Pri bolezenskem refluksu pa je vračanje želodčne vsebine bolj pogosto in dolgotrajno. Posledica bolezenskega refluksa je vnetje sluznice požiralnika, ki ga imenujemo tudi ezofagitis. Razjede in zožitve požiralnika nastanejo zaradi dolgotrajnega draženja sluznice in lahko zakrvavijo, lahko delajo težave pri požiranju sprva trde, nato tudi mehkejše hrane. Nastale spremembe povečajo tudi možnosti za nastanek raka požiralnika.
Razjedo želodca in dvanajstnika kot posledico prekomerne količine želodčne kisline povzročajo tudi nekatera zdravila, med katerimi so najpogosteje nesteroidna protivnetna zdravila (npr. diklofenak, ketoprofen, naproksen) s katerimi si bolniki lajšajo bolečine predvsem v sklepih in revmatične težave. Ta zdravila namreč zavirajo nastajanje zaščitne beljakovine, ki varuje želodčno sluznico, zmanjšujejo pa tudi tvorbo sluzi in bikarbonata, ki nevtralizira kislino.
Najpogostejši vzrok za nastanek razjede je sicer okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Zato okužbo oziroma prisotnost bakterije ob težavah z želodcem aktivno iščemo in jo lahko uspešno zdravimo. Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori odkrivamo z invazivnimi in neinvazivnimi preiskavami.
Česa se pri razjedi zelo bojimo?
Nevaren zaplet razjede želodca in dvanajstnika je krvavitev iz razjede. Bolniki lahko bruhajo svetlo ali temno rdečo kri, včasih izbruhana vsebina spominjajo na kavno usedlino.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
