Ste pogosto utrujeni, brez moči ali celo omotični?
Anemija ali slabokrvnost je stanje zmanjšanega števila eritrocitov (rdečih krvnih celic) in koncentracije hemoglobina (beljakovina, ki prenaša kisik) v krvi. Rdeče krvne celice vsebujejo hemoglobin.
Ta omogoča prenos kisika iz pljuč po vsem telesu. Vsa tkiva v telesu potrebujejo za življenje reden dotok kisika. Življenjska doba rdečih krvnih celic je 120 dni. Ko po 120 dneh razpadejo, se ostanki železa (iz hemoglobina) vrnejo nazaj v kostni mozeg, kjer nastanejo nove rdeče krvne celice. Okvirne normalne vrednosti hemoglobina znašajo pri moških od 130 do 170 g/l, pri ženskah pa od 120 do 150 g/l. Če so vrednosti hemoglobina pod spodnjimi referenčnimi vrednostmi, govorimo o anemiji.
Ker se pri anemiji zmanjša količina hemoglobina, kri ne more prenesti dovolj kisika do tkiv in organov. Na slabokrvnost pomislimo, kadar smo iz dneva v dan utrujeni, brez volje in kondicije. Lahko imamo glavobol in omotico ali opazimo spremembe v ustnih kotih in nas peče jezik. Lahko nam šumi v ušesih. Lasje in nohti postanejo krhki, nohtne blazinice postanejo blede, polt je bleda, ustnice pa modrikaste. Hitro nas zebe in opažamo pogostejša obolenja in okužbe, kajti slabokrvnost zmanjša odpornost. Slabokrvni otroci so nemirni, težko se zberejo in koncentracija hitro popusti.
Za slabokrvnost ni vedno kriva le neprimerna prehrana. Vzroki so različni. Nekateri so dedno pogojeni, drugi pa posledica zunanjih dejavnikov:
Pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folne kisline, za kar je po navadi kriva neuravnotežena, dietna prehrana. Do pomanjkanja lahko pride tudi ob izgubi železa ob krvavitvi. To opažamo predvsem pri ženskah ob močnih menstruacijah ali ob prikritih krvavitvah iz črevesja pri starejših. Pri obolenju želodca ali tankega črevesja pride do premajhnega vsrkavanja snovi (pomanjkanje vitamina B12). Anemija je lahko tudi spremljevalka kroničnih bolezni (kroničnih okužb, revmatskih ali avtoimunih obolenj, malignomov, okvare ledvic, vnetij).
Spremenjena oblika hemoglobina v krvi je dedno pogojena motnja oblike hemoglobina. Spremembe hemoglobina se običajno pojavijo že kmalu po rojstvu, pokažejo pa šele pozneje v otroštvu, npr. talasemija.
Motena tvorba rdečih krvničk (eritrocitov) in drugih krvnih celic kostnega mozga, ki je pogosto prirojena in le redko pridobljena.
Čezmerno razgrajevanje eritrocitov, kar imenujemo tudi hemoliza.
Anemija zaradi pomanjkanja železa
Med ljudmi je najpogostejša anemija zaradi pomanjkanja železa. Železo je namreč ključna sestavina hemoglobina, in če telesu primanjkuje železa, sta tvorba in vgrajevanje hemoglobina v eritrocite motena. Posledica je torej slabokrvnost. Najpogosteje telesu primanjkuje železa zaradi obsežnejše krvavitve, kot so: izredno močne menstruacije, krvavitve iz želodčnih razjed ali razjed v prebavilih. Slednje lahko nastanejo ob daljšem rednem jemanju zdravil proti bolečinam, kot so nesteroidni antirevmatiki (Ketonal, Naklofen, Nalgesin, Naprosyn). Včasih zaužijemo premalo hrane, ki je bogata z železom, lahko pa se anemija pojavi tudi v obdobjih, ko telo potrebuje več železa, na primer v nosečnosti, obdobju hitre rasti, pubertete in med virozami. Možno je tudi, da je slabokrvnost posledica neustreznega vsrkavanja železa iz hrane, pri čemer motnje absorpcije (vsrkavanja) povzročajo različne bolezni tankega črevesa.
Zdravnik pri pacientu, pri katerem sumi na slabokrvnost, opravi krvne preiskave, včasih tudi preiskave blata na prikrito krvavitev. Od vzroka in od stopnje slabokrvnosti je odvisno, kakšno bo zdravljenje. V primeru slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa vam bo zdravnik predpisal železove pripravke v obliki tablet, sirupov, redkeje infuzijo železa. V najhujših primerih slabokrvnosti pa bolnik potrebuje celo transfuzijo krvi. Laboratorijsko kontrolo opravimo po enem mesecu terapije, in ko je vrednost hemoglobina v krvi že normalna, še vedno nadaljujemo z jemanjem železovih pripravkov, da napolnimo tudi izpraznjene zaloge (kar traja še od 3 do 6 mesecev). Pri nekaterih pripravkih boste občutili »težo« v želodcu. V tem primeru vzemite tableto na poln želodec (a učinek tablete bo manjši). Priporočeno je, da pijete veliko sokov z vitaminom C, vendar hkrati ne smete jemati zdravil za umiritev želodca, antacidov (npr. rupurut), ker zmanjšajo absorpcijo železa. Nikar se ne ustrašite, če bo blato bolj črne barve, saj ga železovi pripravki obarvajo črno.
Ob ugotovitvi vzroka slabokrvnosti, razjede v prebavilih ali želodcu, bo zdravnik zdravil tudi to. Če je za vaše težave krivo zgolj pomanjkanje železa in če se spopadate z blago obliko anemije, pa boste verjetno morali le nekoliko spremeniti prehrano in v jedilnik vključiti več tistih živil, ki so bogate z:
- železom (rdeče meso, drobovina, žitarice, suho in nekatero sveže sadje, kot so slive, borovnice, ribez ter jajca, špinača, rdeča pesa),
- folno kislino (zelena solata, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, fižol, grah, šparglji, repa in nekatero sadje, banane, jagode, maline),
- vitaminom A in C, ki izboljšujeta absorpcijo železa iz prebavil (surova zelenjava, limone in pomaranče).
Če za takšno uravnoteženo in z železom ter folno kislino bogato prehrano poskrbite že prej, se lahko slabokrvnosti izognete, seveda če za njo ni kriva kakšna bolezen oziroma bolezensko stanje.
Vegetarijanska prehrana ni nujno razlog za pomanjkanje železa, saj pravilna »vegetarijanska prehranska piramida« ne vodi do nastanka anemije. Več težav opažamo pri strogih veganih.
Nekritično samozdravljenje s preparati železa je lahko nevarno, saj se pribitek železa v telesu kopiči v jetrih in dela težave.
Če se po zdravljenju z železom krvna slika ne popravi, vas bo izbrani zdravnik napotil še na dodatne preglede:
- pri ženskah na obisk ginekologa,
- pri sumu na krvavečo želodčno razjedo na gastroskopijo,
- pregled črevesja, kolonoskopijo (krvaveči polip, tumor na debelem črevesju).
Anemija zaradi pomanjkanja vitamina B12
Pri zdravem človeku zelo redko zaznamo pomanjkanje vitamina B12. Ta vitamin se nahaja v mesu, jajcih in mleku. Pomanjkanje običajno opažamo pri strogih vegetarijancih in veganih, saj se vitamin B12 nahaja zgolj v hrani živalskega izvora. Do pojava znakov anemije lahko preteče mnogo let, saj se vitamin B12 kopiči v velikih količinah v jetrih. Največji delež anemij zaradi pomanjkanja vitamina B12 nastane zaradi nezadostne ali nepravilne absorpcije B12 iz želodca in tankega črevesa. Praktično vsi, ki so imeli nekoč operacijo želodca ali tankega črevesa, razvijejo tovrstno anemijo. V želodcu nastaja intrinzični faktor, ki se že v želodcu poveže z vitaminom B12 iz hrane. Skupaj potujeta v tanko črevo in se absorbirata v kri.
Anemijo imenujemo perniciozna anemija. Vitamin B12 ni pomemben samo za nastanek zdravih in primerno velikih rdečih krvničk, pač pa igra pomembno vlogo tudi v centralnem živčnem sistemu (možganih in hrbtenjači). Pomanjkanje B12 se pri bolniku kaže s pozabljivostjo, z zmedenostjo ter mravljinci v rokah in nogah. Nekateri imajo celo težave pri hoji. Vse to je posledica demielinizacije, to je degenerativni proces, ki uničuje živčno zaščitno ovojnico, zaradi česar se živčni impulzi upočasnijo ali ustavijo. Vsi ti nevrološki znaki se lahko pojavijo še pred pojavom anemije. Splošni bolezenski znaki so sicer podobni kot pri vseh anemijah, pa vendar imajo bolniki lahko še bolečino, pekočino na jeziku (sluznica je gladka in svetlo rdeča).
Odrasla oseba potrebuje dnevno do 2,4 mikrograme vitamina B12. Zdravljenje pomanjkanja vitamina B12 poteka kot nadomestno zdravljenje z injekcijami vitamina B12 v mišico. Sheme zdravljenja so različne glede na literaturo in izkušnje. Vzdrževalno zdravljenje traja celo življenje. Prognoza je dobra.
Kaj lahko storimo sami?
Ključnega pomena je ustrezna prehrana ter dodatki vitaminov in mineralov. Najpomembnejša mikrohranila, ki jih moramo vnesti v telo, so: železo, vitamin B12 in folna kislina, vitamin B6 in B2, vitamin C in baker. Železo se nahaja v govejem mesu, jetrih, posušenem sadju, sardelah, jedilni čokoladi, polnozrnatih žitih. Dokazano je, da se železo iz živalskih virov hitreje vsrka kot železo iz rastlin. Zato moramo rastlinske hrane za isti učinek pojesti nekoliko več in na to morajo biti pozorni vegetarijanci. Vitamin C in baker pomagata telesu vsrkati železo, zato pri obrokih vedno pijte sok iz citronskega sadja.
Poleg vsebnosti železa v hrani pa bodimo pozorni tudi na snovi, ki zmanjšujejo absorpcijo železa. To so fitati in beljakovine v zelenjavi, neoluščenih žitih ter oreščkih, kalcij in fosfor v mleku ter tanin in kofein v pravem čaju in kavi. Glede na vsa ta dejstva pade tudi teorija o špinači, ki se je drži sloves živila proti slabokrvnosti. Špinača vsebuje fitate, zato je absorpcija železa otežena. A če ste ljubitelj špinače, naj vam to dejstvo ne vzame veselja, da bi jo uživali. Po kosilu nato zaužijte pomarančni sok. Za premagovanje slabokrvnosti je dobrodošel tudi sok iz rdeča pese, učinkoviti pa naj bi bili tudi regrat, peteršilj, velika kopriva, plahtica in rman. Ne smemo pozabiti na robide, borovnice, maline, ribez in bezgove jagode, ki vsebujejo veliko železa.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
