Okužba z virusom sars-cov-2 je pandemično razširjena. Vendar se čedalje bolj uporablja tudi izraz sindemija. Izraz pomeni pridružitev dveh ali več bolezni k osnovnemu virusnemu obolenju. Pridružene bolezni niso prenosljive, kot je osnovno obolenje.
Trigliceridi in holesterol predstavljajo različne tipe maščob (maščobnih delcev), ki se nahajajo v našem krvnem obtoku. Oboji igrajo v našem telesu pomembno vlogo: trigliceridi skladiščijo neuporabljene kalorije in organizmu zagotavljajo energijo, holesterol pa telo potrebuje za gradnjo celičnih membran, proizvodnjo določenih hormonov in vitamina D.
Žolčni kamni so ena najpogostejših bolezni sodobnega človeka. Po podatkih jih ima kar deset odstotkov odraslih. Glede na sestavo so lahko holesterolni, pigmentni ali mešani. Prvi so od vseh najpogostejši. Kamni so lahko različno veliki, od nekaj milimetrov (pesek) do nekaj centimetrov.
Padci so pri starejših pogosto nastopajoč, nevaren problem, ki lahko privede do nezmožnosti na vseh ravneh človekovega delovanja.
Ključno je poiskati vzrok nespečnosti, bistvo zdravljenja je zagotovitev ustrezne kakovosti in normalnega ritma spanja. Pri blažjih oblikah si lahko pomagamo tudi sami.
V širšem smislu prenajedanje pomeni, da posameznik zaužije več, kot porabi. Na ta način ustvarjeni bilančni presežek energije se pri tistih, ki se pogosto prenajedajo, najenostavneje opazi v obliki odvečnega maščevja – tisti, ki preveč jedo, se seveda redijo.
Jasen dejavnik tveganja za padce je starost. Posledice padca so lahko invalidnost, zmanjšana mobilnost ter slabša kakovost življenja. Od 20 do 30 odstotkov starejših ob padcu utrpi zmerne do hude poškodbe, kot so na primer zlom zapestja, kolka, hrbtenice ali poškodbe glave. Polovica ljudi po padcu ne more vstati brez tuje pomoči.
V pogovornem jeziku večkrat rečemo, da nas boli grlo. Pa je res tako? Žrelo in grlo sta dva organa, ki v našem telesu opravljata različne naloge. Ob vnetju enega ali drugega imamo ljudje različne težave, tudi zdravljenje ni povsem enako.
Učinke laserja na človeško tkivo so odkrili že pred več kot petdesetimi leti, ko so sprva začeli zdraviti kožna obolenja, ki jim je sledila čedalje širša uporaba laserske terapije (zmanjševanje bolečine, pospeševanje celjenja športnih poškodb, zdravljenje artritisa …).
Asistent Simon Hawlina, dr. med., specialist urologije, je zaposlen na Kliničnem oddelku za urologijo UKC Ljubljana. Pravzaprav je na medicino resneje pomislil dokaj pozno, sredi šolanja na gimnaziji. Dokaj pozno glede na to, da je bila medicina v družini: zdravniki so bili njegov praded, ded in babica, tudi stric…
