Sredozemska prehrana in telesna aktivnost

Trigliceridi in holesterol predstavljajo različne tipe maščob (maščobnih delcev), ki se nahajajo v našem krvnem obtoku. Oboji igrajo v našem telesu pomembno vlogo: trigliceridi skladiščijo neuporabljene kalorije in organizmu zagotavljajo energijo, holesterol pa telo potrebuje za gradnjo celičnih membran, proizvodnjo določenih hormonov in vitamina D.

Tako holesterol kot trigliceridi so izjemno pomembni za normalno delovanje našega organizma. Težave nastanejo le, če količina trigliceridov in holesterola v krvi preseže mejo, saj se s tem povečajo različna tveganja za zdravje. Holesterol in trigliceridi se nahajajo v krvi in lahko prispevajo h kopičenju maščobnih snovi, ki povzročajo zoženje in zamašitev žil. Pomembno je, da redno preverjamo svojo raven krvnih maščob (holesterola in trigliceridov), saj s tem občutno zmanjšamo tveganje za srčni napad. Da bi razumeli, kako lahko pride do pridobljene mešane dislipidemije (povečani holesterol in trigliceridi), je treba pogledati, od kod pridejo maščobe v kri. Njihov izvor je dvojen – po eni strani jih vnašamo v telo s prehrano (zunanja pot), po drugi strani pa nastajajo v celicah našega telesa, zlasti v jetrih (notranja pot).

Zunanja pot

Ko zaužijemo hrano, v kateri so maščobe, se te v črevesju povežejo z žolčnimi kislinami. To omogoči, da se v vodi sicer netopne maščobe in holesterol razpršijo ter tako postanejo dostopne prebavnim encimom, ki jih razgradijo na sestavine, nato pa jih vsrkajo celice črevesnega epitelija. V tem epiteliju se maščobne kisline znova sestavijo v trigliceride in se povežejo s holesterolom v lipoproteinske delce, ki jih imenujemo hilomikroni. Ko hilomikroni s krvjo potujejo skozi tkiva, se iz njih postopoma odstranjujejo trigliceridi, ki jih celice uporabijo kot vir energije (denimo v mišicah) ali pa se v maščobnih tkivih shranjujejo kot energijska zaloga. Z odstranjevanjem trigliceridov in holesterola iz hilomikronov se ti vse bolj manjšajo in na koncu ostanejo hilomikronski ostanki, ki preidejo v jetrne celice, kjer se razgradijo in se tako njihova pot konča. Običajno se po obroku hilomikroni hitro odstranijo iz krvi (v 30 minutah). Pri nekaterih oblikah mešane dislipidemije pa se bistveno podaljša čas očiščenja in zaradi tega lahko pride, po zelo obilnem ali mastnem obroku, do izredno zvišane ravni maščob v krvi.

Notranja pot

Glavni vir holesterola in trigliceridov v krvi so jetra, ki iz prostih maščobnih kislin in glicerola sestavijo trigliceride ter jih povežejo s holesterolom in apolipoproteinom B-100. Tako nastane lipoprotein zelo nizke gostote (ang. very low density lipoprotein – VLDL), ki se sprosti v kri. Ko se med kroženjem po telesu iz VLDL postopoma odstranjujejo trigliceridi in holesterol, se VLDL manjšajo in iz njih postopoma nastanejo lipoproteini nizke gostote – LDL, ki jih na jetrnih celicah »lovijo« receptorji LDL ter jih tako odstranjujejo iz krvnega obtoka.

Vzrok povišanih vrednosti trigliceridov

Nezdrav življenjski slog in prekomerna telesna teža sta glavna vzroka za povišano raven trigliceridov. Zvišani trigliceridi v krvi pa so lahko znak drugih bolezenskih stanj, vključno s sladkorno boleznijo, hipotiroidizmom in genetskimi motnjami. Obstaja veliko ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo raven trigliceridov v krvi in s tem tveganje za zdravje.

Do visokih ravni trigliceridov v krvi lahko pride zaradi:

  • prenajedanja/prekomerne telesne teže;
  • visokega prehranskega vnosa rafiniranih sladkorjev, fruktoze in glukoze;
  • visokega prehranskega vnosa nasičenih maščob;
  • prekomernega uživanja alkohola;
  • pomanjkanja gibanja oziroma nezadostne telesne aktivnosti.

Lahko pa so tudi posledica osnovnih boleznih, kot so:

  • slabo nadzorovana sladkorna bolezen;
  • nezadostna proizvodnja ščitničnih hormonov (hipotiroidizem);
  • bolezni jeter ali ledvic;
  • stranski učinki nekaterih zdravil (vključujoč blokatorje beta, diuretike, steroide, kontracepcijske tablete);
  • nekatere redke genetske bolezni.

Zakaj je zvišana raven trigliceridov v krvi nevarna?

Povišane ravni trigliceridov in holesterola v krvi povzročajo aterosklerozo*, ki povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni.

* Ateroskleroza izhaja iz grških besed:
athere – kaša
skleros – utrjevanje.

Ateroskleroza je splošni izraz za proces odlaganja maščob (holesterola) in kalcija v notranje stene žil odvodnic (arterij). Zaradi tega nastanejo v žilah večje ali manjše obloge. Ateroskleroza lahko povzroči otrdelost, zožitev ali zaporo arterij. Če nastane zapora na arterijah, ki oskrbujejo srce ali možgane, to povzroči srčni infarkt ali možgansko kap.

Številne študije so pokazale, da imajo ljudje z visoko ravnjo trigliceridov v krvi večje tveganje za bolezni srca. Visoke vrednosti trigliceridov v krvi so običajno povezane z nizkimi ravnmi holesterola HDL (lipoprotein visoke gostote), kar je »dobri« ali zaščitni holesterol, lahko pa povzročijo tudi nastajanje posebne, majhne in bolj goste oblike holesterola LDL (lipoprotein nizke gostote), ki je še posebno nevaren in škodljiv. Tveganje za zdravje je močno povečano ob kombinaciji visokih koncentracij trigliceridov v krvi in drugih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so denimo trebušna ali visceralna debelost, visok krvni tlak, visoka raven krvnega sladkorja ali nizka raven holesterola HDL; vsi skupaj predstavljajo bolezen, ki jo imenujemo metabolni sindrom.

Visoke koncentracije trigliceridov v krvi so običajno pogostejše pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Do tega pride zaradi zmanjšanega učinka inzulina (odpornost proti inzulinu) pri sladkorni bolezni tipa 2, ki vodi k povečanju proizvodnje trigliceridov v jetrih in zmanjšanju razgradnje in odstranitve trigliceridov iz krvi.

Kakšna je raven trigliceridov v krvi, lahko zdravnik ugotovi že s preprostim pregledom krvi – merjenjem ravni krvnih maščob. Poleg preverjanja ravni skupnega holesterola vključuje popolna preiskava lipidnega profila merjenje ravni vseh najbolj pomembnih maščob v krvi, kot so: holesterol LDL, holesterol HDL in trigliceridi. Rezultati študij so pokazali, da je za preprečevanje bolezni srca in ožilja primarnega pomena zmanjšanje ravni holesterola LDL (pogosto imenovanega tudi »slabi« holesterol). Ena od nalog holesterola HDL (imenovanega tudi »dobri« holesterol) je, da odstranjuje holesterol iz različnih tkiv in tudi iz žilne stene ter ga prenaša nazaj v jetra. Zaradi tega je visoka raven holesterola HDL povezana z nižjo stopnjo tveganja za bolezni srca. Raziskave so pokazale, da obstaja povezava med povišanimi koncentracijami trigliceridov v krvi in tveganji za bolezni srca in žilja.

Rezultati preiskav ravni triglicerida: kaj pomenijo?

  • Normalna količina trigliceridov: manj kot 1,7 milimola na liter krvi (mmol/L)
  • Povišana količina trigliceridov – med 1,7 in 2,2 mmol/l
  • Visoka raven trigliceridov – med 2,3 in 5,6 mmol/L
  • Zelo visoka raven trigliceridov – nad 5,7 mmol/L

Ne pozabite, da so visoke ravni trigliceridov v krvi v večini primerov posledica uživanja prekomerne količine kalorij, torej več kot jih telo potrebuje in porabi. S preudarnimi odločitvami glede izbire hrane, telesne aktivnosti in vzdrževanja primerne telesne teže boste pripomogli k zniževanju ravni holesterola in trigliceridov v krvi.

Če je koncentracija trigliceridov v krvi povečana (nad 1,7 mmol/l), govorimo o hipertrigliceridemiji. Koncentracija nad 2,3 mmol/l je dokazano povezana s hitrejšim napredovanjem ateroskleroze, tudi če je holesterol urejen. Koncentracija trigliceridov v krvi nad 10 mmol/l predstavlja tudi pomemben dejavnik tveganja za nastanek akutnega vnetja trebušne slinavke.
Visoka hipertrigliceridemija (2,3–4,6 mmol/l) je običajno povezana z debelostjo, sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom ali s presnovnim sindromom, ki so pomembni dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni.

Mešana dislipidemija

O mešani dislipidemiji ali kombinirani dislipidemiji govorimo, kadar je v krvi zvišana raven trigliceridov (> 2,3 mmol/L) in skupnega holesterola ter znižana raven holesterola v lipoproteinih visoke gostote (HDL: za moške manj kot 1,0 mmol/L, za ženske manj kot 1,3 mmol/L). Po izraženosti zvišanja maščob ločimo zmerno dislipidemijo in hudo dislipidemijo. Po nastanku po ločimo pridobljene (sprožene) oblike mešane dislipidemije in prirojeno ali družinsko mešano dislipidemjo.

Pridobljena mešana disipidemija

Številni različni »zunanji« vzroki lahko povzročijo, da pride do zvišanja trigliceridov in skupnega holesterola v krvi. Tako to motnjo v presnovi maščob zelo pogosto najdemo pri debelih ali prekomerno prehranjenih osebah, ima jo tudi kar 50 odstotkov sladkornih bolnikov tipa 2, pogosta je pri hiperurikemiji in metabolnem sindromu. Je dokaj pogosta motnja in njena pojavnost se v zadnjih letih hitro povečuje, tako kot debelost in sladkorna bolezen tipa 2.

Prirojena mešana dislipidemija

Ena najbolj pogostih družinsko pogojenih (prirojenih) motenj je družinska mešana hiperlipidemija. Najdemo jo pri 1 na 100 oseb (po novejših podatkih pa celo pri 6 na 100 oseb) in je pomemben vzrok za zgodnje srčno-žilno obolenje, saj povzroči 10–20 odstotkov srčno-žilnih bolezni, ki nastanejo pred 65. letom.

Zdravljenje

Pogoj za obvladovanje kombinirane dislipidemije in hipertrigliceridemije ter ustrezno znižanje maščob v krvi je ustrezen življenjski slog, ki mora vključevati zdrav prehranski vzorec in tudi redno telesno dejavnost. Če s tema ukrepoma ne uspemo zadostno znižati maščob v krvi, lahko uporabimo tudi zdravila.

Prehrana

Številne raziskave so pokazale, da sta sredozemska prehrana in način življenja najustreznejša, saj sta energijski vnos in poraba uravnotežena. Za to prehrano je značilno, da vsebuje veliko zelenjave in s tem vlaknin, od maščob pa se uporablja večinoma le oljčno olje. Hrana je sestavljena tako, da z maščobami dobimo okoli 35 odstotkov energije (a od tega le približno 10 odstotkov iz nasičenih maščob, trans maščob pa sploh ne vsebuje), iz beljakovin okoli 20 odstotkov, ostalo pa iz sestavljenih ogljikovih hidratov. Vsakodnevno bi morali zaužiti tudi vsaj okoli 40 gramov vlaknin. Zanimivo je, da je taka prehrana dokaj podobna tako imenovani paleo dieti in je tako najbliže prehrani, ki jo je človek uporabljal skozi tisočletja in se ji je tudi genetsko prilagodil. Pri obvladovanju kombinirane dislipidemije je uravnotežena sredozemska prehrana ključnega pomena in brez nje praktično ni mogoče ustrezno obvladati dislipidemije, saj tudi zdravila brez ustrezne prehrane niso zadostno učinkovita.

Za kombinirano ali dismetabolično dislipidemijo je značilno tudi, da dietni prekrški, kot so obroki s preobiljem enostavnih ogljikovih hidratov (denimo špageti) ali pa energijsko gosta in obilna prehrana (denimo ob raznih praznovanjih in obletnicah, ko se mize šibijo od suhomesnih izdelkov, cvrtega mesa, praženega krompirja, po možnosti še z ocvirki, slaščic …) povzročijo izrazito iztirjenje maščob v krvi, neredko z ekstremnimi porasti trigliceridov in holesterola. Če se takemu preobilju hrane pridruži še preobilje alkohola, to lahko sproži akutno vnetje trebušne slinavke. Kar 10 odstotkov akutnih vnetij trebušne slinavke je posledica tovrstnih »veselih dogodkov«.

Telesna dejavnost

Redna telesna dejavnost pomembno prispeva k obvladovanju zvišanih trigliceridov. Minimalno priporočeno je 30 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na dan (sprehodi, delo na vrtu, ples …), seveda pa je koristno, če je telesne dejavnosti več in je bolj intenzivna. Koristno je tudi, če se pri telesni dejavnosti povežejo vaje za moč, gibljivost in tudi vzdržljivost.

S kombinacijo zmanjšanega dnevnega energijskega vnosa s hrano in nekoliko intenzivnejše aerobne telesne dejavnosti lahko učinkovito zmanjšamo telesno težo in jo nato tudi vzdržujemo. Neredko se zgodi, da se raven maščob v krvi uredi, če prekomerno prehranjeni oziroma debeli shujšajo.

Zdravila

Če z zdravim življenjskim slogom ne uspemo zadostno znižati ravni trigliceridov, si lahko pomagamo z zdravili. Če sta sočasno zvišani ravni holesterola in trigliceridov, so na prvem mestu zdravila iz skupine statinov. Če pa je kljub ustreznim nefarmakološkim ukrepom še vedno zvišana le raven trigliceridov, je smiselno uporabiti fenofibrat ali visok odmerek maščobnih kislin omega 3 (2–3 g). Pri bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo zelo pogosto sočasno zvišano raven holesterola in trigliceridov ter znižano raven zaščitnega holesterola HDL (aterogena dislipidemija), je smiselna kombinacija statina in fenofibrata. Pri teh bolnikih so namreč prisotni še posebno nevarni majhni in bolj gosti ter aterogeni LDL, katerih količino fenofibrat učinkovito zniža, zviša pa zaščitni holesterol HDL. Takšna kombinacija je smiselna tudi pri genetsko povzročeni družinski kombinirani dislipidemiji, saj nefarmakološki ukrepi pogosto ne zadoščajo.

Zaključek

Če imate ugotovljeno motnjo v presnovi maščob, upoštevajte zdravnikova navodila:

  • dieta,
  • redna telesna dejavnost,
  • manj tvegano pitje alkohola,
  • nekajenje.

Če imate zdravila, jih jemljite redno.

dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine

 

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram