Smo v obdobju, ko smo hitro pozabili na začetke COVIDa. Zaradi prekuženosti in precepljenosti relativno malo ljudi ob drugem, tretjem ali četrtem stiku z virusom pride v bolnišnico. Zato večina misli, da je COVID sedaj manj nevaren, ne polni več bolnišnic, tudi v medijih in s strani politike se o njem govori minimalno in tako je tudi senzibilizacija javnosti manjša. Vendar je treba vzeti v obzir, da imeti prehlad dvakrat na leto ni enako, kot imeti covid-19 dvakrat na leto.
Pozimi dolga hladna obdobja lahko oslabijo imunski sistem in otežijo delovanje dihal, zato je ključno, da z zdravim načinom prehrane okrepimo svoj imunski sistem. Katera so tista živila, s katerimi se je priporočljivo pozimi okrepčati in pogreti ter kaj jesti, ko nas ujame prehlad?
Z boleznimi prebavil se srečujemo vsakodnevno. Praktično ni nikogar, ki ne bi imel vsaj enkrat v življenju težave, kot so zgaga, driska in zaprtje. Pogostejša so tudi resnejša obolenja prebavil, kot je rak želodca, debelega črevesa in danke. Kaj lahko sami naredimo za boljše zdravje prebavnega sistema in kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč, smo se pogovarjali z Jurijem Bednarikom, dr. med., specialistom interne medicine in gastroenterologom na Kliniki Doktor 24 v Ljubljani.
Srčno-žilne bolezni so v razvitem svetu eden vodilnih vzrokov smrti in povišano vrednost holesterola (hiperholesterolemijo) prištevamo med najpomembnejše dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so v Sloveniji leta 2019 povzročile kar 38 odstotkov vseh smrti. Dejavniki tveganja povišanega holesterola, kot so zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe ali kajenje, ne povzročajo bolečin, ne vplivajo na naš videz in ne zmanjšajo naše telesne zmogljivosti. Zato se ljudje njihove nevarnosti ne zavedamo. Z zavračanjem zdravljenja žal ne uspemo preprečiti razvoja srčno-žilnih bolezni in posledično srčnih infarktov.
Dobro delujoč imunski sistem je naš zaveznik in obramba pred morebitnimi škodljivimi organizmi iz okolja. Na naše telo namreč v vsakem trenutku preži veliko različnih virusov in bakterij. Če imunski sistem dobro deluje, prepreči okužbo oziroma pomaga telesu, da se z njo poda v uspešen boj.
Bolečina v križu je definirana kot topa, ostra ali pekoča bolečina v ledvenem delu hrbta ali zakrčenost mišic v tem predelu s širjenjem ali brez širjenja bolečine v spodnja uda.
Pekoče in pogosto uriniranje, bolečine v trebuhu in urin neprijetnega vonja so najznačilnejši simptomi okužbe sečil. Tovrstne težave so po pogostosti takoj za okužbami dihal. Kar 90 odstotkov žensk doletijo težave vsaj enkrat v življenju, saj so okužbe sečil pri njih do 30-krat pogostejše kot pri moških.
Zaprtje je eden najpogostejših simptomov težav s prebavili. Občasno ga doživimo skoraj vsi, skoraj tretjina odraslih pa je kronično zaprta – s težavami pri odvajanju blata se soočajo daljša obdobja.
Sezonsko povzročena motnja razpoloženja (SAD) ali zimska depresija je povezana z manjšimi odmerki dnevne svetlobe pozimi. Najpogosteje se pojavlja v pozni jeseni in pozimi ter v večini primerov traja do konca zime.
Z izrazom urinska inkontinenca označujemo izgubo nadzora nad odvajanjem urina. To je zelo pogost pojav, ki predstavlja velik socialni in higienski problem, saj voda uhaja brez nadzora po kapljicah ali v celoti, tudi če jo poskusimo zadržati.
