Večino težav lahko olajšamo
Bolečina v križu je definirana kot topa, ostra ali pekoča bolečina v ledvenem delu hrbta ali zakrčenost mišic v tem predelu s širjenjem ali brez širjenja bolečine v spodnja uda.
Bolečina v križu je ena najpogostejših bolezni v splošni populaciji in vodilni vzrok za invalidnost v svetu. Kar 84 odstotkov odraslih jo doživi vsaj enkrat v življenju. Pogostejša je pri ženskah. Več kot dve tretjini nosečnic trpi za bolečino v križu, katere simptomi se povečujejo z višino nosečnosti.
Glede na trajanje je bolečina v križu lahko akutna, kadar trajajo simptomi manj kot štiri tedne, subakutna, kadar trajajo od štiri do dvanajst tednov, in kronična, kadar trajajo več kot 12 tednov.
Vrsta bolečine v križu
V večini primerov gre pri akutni bolečini za enostavno bolečino v križu, ki nastane brez specifičnega razloga. Na to vrsto bolečine vplivajo preplet fizičnih, psiholoških in socioloških dejavnikov ter način življenja, vrsta dela in vzporedna bolezenska stanja. Vpliv naštetih dejavnikov je specifičen za posameznika in se kaže v doživljanju bolečine ter tudi spoprijemanju z bolečino.
Bolečina v križu je lahko tudi kompleksna ter posledica obrabnih sprememb hrbtenice in pripadajočih okolnih struktur. Lahko je tudi posledica osteoporoze, okužbe ali tumorja hrbtenice in okolnih struktur, vnetnih sistemskih in revmatskih bolezni.
Pogostnost bolečine v križu zaradi obrabne zožitve hrbteničnega kanala (spinalna stenoza) narašča s starostjo in lahko povzroči nevrogene klavdikacije (bolečina in nevrološki simptomi v spodnjih okončinah med hojo ali stanjem, ki jo izboljša sedenje ali prepogib).
Bolečina v križu, ki seva vzdolž spodnje okončine, je lahko tudi posledica obrabe medvretenčne ploščice, ki povzroči izbočenje ali zdrs jedra medvretenčne ploščice (hernija diska) in stisne pripadajoč živec ter povzroči občutek odrevenelosti in mravljinčenja v spodnji okončini.
Kdaj k zdravniku
Opozorilni simptomi in znaki ter spremljajoče bolezni, ki lahko kažejo na resen vzrok za bolečino v križu, ki potrebuje dodatne diagnostične preiskave in takojšnje zdravljenje, so:
- Zastoj uriniranja, uhajanje urina ali blata, zmanjšan občutek za dotik na notranjem delu stegen, napredujoči nevrološki simptomi v spodnjih okončinah, kot na primer zmanjšanje moči (sindrom utesnitve spodnjega dela hrbtenjače – sindrom cauda equina)
- Vročina, zdravljenje z zdravili, ki zmanjšujejo imunski odziv (imunosupresivi), nedavna okužba, prisotnost katetrov (okužba v hrbteničnem kanalu)
- Osteoporoza, dolgotrajno zdravljenje s kortikosteroidi, starost nad 75 let, nedavna poškodba (zlom vretenca)
- Novonastala bolečina v križu pri onkološkem pacientu, nepojasnjena in nenamerna pomembna izguba telesne teže, neizboljšanje bolečine v križu po enem mesecu, starost nad 50 let
Simptomi in znaki ter spremljajoče bolezni, ki lahko kažejo na druge možne vzroke bolečine v križu, ki potrebujejo dodatne diagnostične preiskave in zdravljenje, pa so:
- Bolečina vzdolž cele spodnje okončine, moten občutek za dotik v spodnji okončini, poslabšanje bolečine ob gibanju (okvara medvretenčne ploščice). Kadar so nevrološki simptomi v spodnji okončini hudi ali napredujoči ali trajajo več kot en mesec, je potrebna nadaljnja diagnostika.
- Bolečina vzdolž ene ali obeh spodnjih okončin, nevrogene klavdikacije, pri starejših spinalna stenoza. Kadar so nevrološki simptomi hudi ali napredujoči ali trajajo več kot en mesec, je potrebna nadaljnja diagnostika.
- Daljša jutranja okorelost, zmanjšanje bolečine v križu z gibanjem, zbujanje zaradi bolečine v križu v drugem delu noči, pri mlajših vnetna revmatska bolečina v križu.
Zdravljenje
Večino epizod bolečine v križu lahko olajšamo. Operativno zdravljenje bolečine v križu je redko potrebno. Predvsem pri mlajših od 60 let se bolečina v križu večinoma izboljša v enem mesecu s samozdravljenjem.
Novejša priporočila za zdravljenje akutne bolečine v križu svetujejo, da pacienti ostanejo aktivni, kolikor bolečina dovoljuje, na način, da se bolečina ne poslabša (denimo hoja). Strog počitek v postelji se odsvetuje. Nefarmokološki ukrepi lahko vključujejo gretje, masažo. Ob odločitvi za zdravljenje z zdravili najprej priporočajo zdravljenje s protivnetnimi zdravili (ibuprofen ali naproksen), če ni kontraindikacij.
Za zdravljenje subakutne in kronične bolečine v križu se prav tako svetuje, da pacienti ostanejo aktivni. Nefarmakološko zdravljenje lahko vključuje akupunkturo, usmerjeno vadbo pod nadzorom (npr. fizioterapevta), kognitivno vedenjsko terapijo, sprostitvene tehnike, meditacijo, čuječnost, manipulacijo/mobilizacijo hrbtenice. Zdravljenje z zdravili pa zdravljenje s protivnetnimi zdravili in z zdravili za zdravljenje nevropatske bolečine, če ni kontraindikacij.
Za zdravljenje bolečine v križu se odsvetuje uporabo pomirjeval.
Andreja Švagelj, dr. med. spec. druž. med.
