Pogovor – Za prebavila največ naredimo z zdravim načinom življenja
Bolezni prebavil so pogoste težave mnogih in se z njimi srečujemo vsakodnevno. Praktično ni nikogar, ki ne bi imel vsaj enkrat v življenju težave, kot so zgaga, driska in zaprtje. Pogostejša so tudi resnejše bolezni prebavil, kot je rak želodca, debelega črevesa in danke. Kaj lahko sami naredimo za boljše zdravje prebavnega sistema in kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč, smo se pogovarjali z Jurijem Bednarikom, dr. med., specialistom interne medicine in gastroenterologom na Kliniki Doktor 24 v Ljubljani.
Zakaj ste se odločili za specializacijo na področju gastroenterologije?
Že med študijem medicine sem vedel, da bom delal na področju interne medicine, ker me to zelo zanima. Obenem sem želel uporabiti ročne spretnosti in opravljati endoskopske preiskave. In gastroenterologija je taka kombinacija med interno medicino in kirurgijo, tako da istočasno sodelujemo v diagnostiki bolezni in opravljamo terapevtske posege.
Nam lahko opišete svojo poklicno pot?
Po končanem študiju medicine sem najprej opravljal pripravništvo, ki je trajalo eno leto. V tistem času je bilo še zelo težko dobiti želeno specializacijo. V bolnišnici v Šempetru pri Gorici, kjer sem delal, se je na srečo odprlo mesto za interno medicino, tako sem se odločil za to. Specializacija traja šest let in po tem obdobju sem postal specialist. Iz Šempetra sem sčasoma prišel na delovno mesto, kjer sem zdaj, se pravi na Kliniko Doktor 24, še vedno pa sodelujem z bolnišnico v Šempetru.
Kakšno in kako pomembno vlogo imajo prebavila v človeškem organizmu?
Vsak organski sistem ima svojo vlogo. Prebavila so vsekakor zelo pomembna. Vse, kar zaužijemo, gre skozi prebavila, tako da so prvi stik z zunanjim svetom. V njih se hrana prebavlja in nato izloči, istočasno pa v tem sistemu sodelujejo jetra, ki imajo pomembno vlogo pri presnovi hranil. V naše področje spada tudi žolčni sistem – žolčnik, žolčni vodi in trebušna slinavka, tako da je to kar kompleksen sistem.
Kako lahko ohranjamo zdravje prebavnega sistema?
Predvsem tako, kot so nas že naše babice učile, da ne pretiravamo v nobeno smer. Se pravi, da imamo uravnoteženo zdravo prehrano, ki je sestavljena tako iz ogljikovih hidratov in maščob kot iz beljakovin, da imamo redno prehrano, torej zajtrk, kosilo in večerjo. Hkrati je za prebavni sistem pomembno tudi dovolj gibanja, izogibanje kajenju in vsem drugim razvadam. Pri kadilcih so recimo določene oblike raka na prebavilih bolj pogoste. Enostaven odgovor je, da lahko z zdravim načinom življenja največ naredimo za naša prebavila.
Če primerjamo Slovenijo z drugimi evropskimi državami, ali so bolezni prebavil pri nas pogostejše?
Moram reči, da ne izstopamo prav posebej. Incidenca bolezni prebavil, to pomeni, koliko novih primerov bolezni imamo na leto, je v Evropi zelo podobna, na kar vpliva podoben način življenja. Seveda obstajajo določene razlike med državami. Drugače je na drugih celinah, kjer so bistvene razlike. Rak želodca je na primer na Japonskem bistveno bolj pogost kot pri nas, v afriških državah pa je veliko raka na jetrih, ki je posledica okužbe z virusom hepatitisa.
Katere so najpogostejše težave s prebavili, s katerimi se srečujete praktično vsakodnevno?
To je vsekakor refluksna bolezen, ki je v gastroenterologiji to, kar je v kardiologiji povišan krvni tlak. Vsi smo praktično že imeli simptome te bolezni. Poleg tega bi izpostavil težave z želodcem – gastritis oziroma vnetje želodčne sluznice. Zelo pogosto je prisotna tudi bakterija Helicobacter pylori, ki lahko povzroči gastritis. Naslednja pogosta bolezen so polipi in rak na debelem črevesu, zelo veliko, še posebno v zadnjem času, pa je tako imenovanih funkcionalnih bolezni črevesja. Pacienti, med katerimi je čedalje več mladih, prihajajo k nam s težavami, kot so napihnjenost v predelu trebuha, krči, zaprtje ali driska. Ko opravimo vse preiskave, ne odkrijemo nič. Gre za kombinacijo različnih dejavnikov, med najpomembnejšimi sta stres in način prehranjevanja. To so večinoma kronične težave, ki jih je težko zdraviti.
Kaj svetujete pacientom, ki se srečujejo s želodčno kislino oziroma po domače zgago?
Ljudje imajo zelo različne težave, lahko zelo blage, enkrat ali dvakrat na teden ali določeno obdobje, na drugi strani pa imamo paciente, ki imajo vsak dan hude težave. Obravnava teh pacientov je zelo različna, vsakemu se moramo posebej posvetiti in ga obravnavati. Načeloma vedno svetujemo znane ukrepe za refluksno bolezen, recimo, naj ne jedo zelo pozno zvečer, naj se ne uležejo takoj po jedi, če so predebeli, naj shujšajo.
Včasih svetujemo tudi dvignjeno vzglavje med spanjem in naj se izogibajo hrani, ki jim dela težave. Tisti, ki imajo akutne težave, naj si pomagajo z antacidi, zdravili, ki so v prosti prodaji in delujejo zelo kratek čas, ampak so zelo učinkovita. Če to ni dovolj, posegamo po zdravilih, ki se imenujejo zaviralci protonske črpalke in zmanjšujejo izločanje želodčne kisline.
Prej ali slej običajno opravimo gastroskopijo, s katero lahko ocenimo prizadetost sluznice požiralnika. Lahko je prisotno vnetje, ocenimo tudi, ali je prisotna kila požiralnika. Prehod med požiralnikom in želodcem je lahko razširjen in posledično imajo lahko pacienti težave z zgago. Če po gastroskopiji vidimo, da je prisotno hudo vnetje, povečamo frekvenco in jakost zdravil. Včasih pa je pri najtežjih bolnikih potrebno kirurško zdravljenje kile požiralnika.
Kaj pa zaprtje in driska, ki sta tudi pogosti težavi?
Pri zaprtju je ponovno zelo pomemben način življenja – dovolj gibanja in vnosa tekočine, kar je zelo velik problem predvsem pri starejših, ki premalo pijejo. Nekateri so že vse življenje zaprti, po navadi imajo tudi ožji sorodniki enake težave. Nekega univerzalnega odgovora ni. Pacienti si že sami na vse možne načine pomagajo. Svetujemo hrano z veliko vlakninami in dovolj gibanja, v poštev pridejo tudi odvajala, ki se jih ne jemlje redno, ampak samo po potrebi. Pri driski pa ločimo akutno drisko, ki je običajno povzročena z virusno okužbo.
Zanjo je značilno, da izzveni v nekaj dneh in ne pušča nobenih posledic, pomembna je le dobra hidracija. Drugo stanje je kronična driska, ki pomeni, da pacient odvaja tekoče blato večkrat na dan več kot en teden. To je lahko znak resne bolezni prebavil, kot je kronična vnetna črevesna bolezen, kamor spadata crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. Lahko gre za okužbo s paraziti ali pa je le znak drugih bolezni, tako da je vsakega takega pacienta treba obravnavati v gastroenterološki ambulanti.
Kakšno vlogo imajo pri vzpostavljanju ugodne črevesne flore probiotiki?
Probiotiki so enostavno povedano dobre bakterije, ki ugodno vplivajo na prebavo in črevesje. Pomembno pa je, da izberemo prave. V lekarnah je namreč vsaj v zadnjem času zelo velika izbira, niso pa vsi primerni za določeno stanje. Pomembna je sestava, se pravi, kateri sevi bakterij so prisotni v izdelku, in njihova količina – bakterij naj bo čim več. Redna uporaba probiotikov pri človeku, ki nima težav, ni smiselna, ni pa škodljiva.
Največkrat jih predpisujemo pri terapiji z antibiotiki, ki spremenijo sestavo bakterij, ki normalno živijo v črevesju, ali če ima pacient težave, kot so driska ali napihnjenost v predelu trebuha. V takih primerih lahko blagodejno učinkujejo.
Kaj pa, ko pride do resnejših bolezni prebavil?
Kar se tiče raka na debelem črevesu, je takrat, ko imamo določene simptome, ta bolezen verjetno že kar napredovala. Vsekakor je ob simptomih alarma potreben pregled pri zdravniku. Simptomi alarma pa so nenamerno hujšanje, pojav driske ali zaprtja ali kombinacija obojega, kri na blatu ali slabokrvnost. To si vsi tisti znaki, pri katerih je treba takoj opraviti vso diagnostiko, da se izključi rak debelega črevesa in danke ali rak želodca.
Kdaj je primerno opraviti kolonoskopijo in gastroskopijo?
Kolonoskopijo opravimo pri bolnikih, ki opažajo kri na blatu ali v laboratorijskih izvidih ugotavljamo prisotnost krvi na blatu, pri pojavu nenamernega hujšanja, driske ali novonastalega zaprtja, še posebno pri starejših od petdeset let. Gastroskopija je potrebna pri bolečini v zgornjem delu trebuha, ki ne izzveni po dveh tednih, pri bruhanju, zatikanju hrane v predelu požiralnika ali pri pojavu slabokrvnosti.
Nadaljnje zdravljenje je odvisno od stadija bolezni. Diagnozo potrdimo z biopsijo, to je odvzemom koščka tkiva, nato je treba opraviti še dodatne preiskave – ultrazvok in CT trebuha, potem pa bolnika predamo kirurgu. Način zdravljenja je odvisen od stadija bolezni in vrste raka.
Ali drži, da je rak debelega črevesa in danke najpogostejši?
Drži, da spada rak debelega črevesa in danke med pogostejše, v celotni populaciji je na četrtem mestu. Prognoza je zelo odvisna od stadija bolezni. Čim bolj zgodaj odkrijemo raka, boljša je prognoza. Kar se tiče raka na debelem črevesu in danki, smo zelo veseli, da imamo preventivni program Svit, v okviru katerega na osnovi testa, ki pokaže prikrito krvavitev na blatu, odkrijemo rakava obolenja bistveno prej, preden ima pacient težave.
To je eden redkih odličnih presejalnih programov. Odkar je od leta 2009 prisoten v Sloveniji, se je število obolelih na leto bistveno znižalo. Krivulja incidence, ki se je dolga leta dvigala, se je zdaj začela zniževati. To pomeni, da predčasno odkrijemo več tega raka in posledično so tudi uspehi zdravljenja boljši. Samo en podatek: večina rakov, ki so odkriti v programu Svit, je v bistveno zgodnejšem stadiju kot tisti, ki jih odkrijemo zunaj njega.
To pomeni, da je velikokrat potrebna le manjša operacija oziroma odstranitev polipa z rakom in pacient je praktično ozdravljen. Se pa srečujemo z razmeroma nizko udeležbo. Sodeluje približno 60 odstotkov povabljenih, tako da je še veliko rezerve. V nekaterih delih Slovenije je kolonoskopija še vedno tabu tema in ljudje se te preiskave neupravičeno bojijo.
Povejte nam še, kako sami poskrbite za zdravje svojega prebavnega sistema.
Vsekakor premalo, če sem čisto pošten. Poskušam zdravo jesti, kar mi večinoma uspeva. Večkrat se sicer zgodi, da preskočim zajtrk. Čim več, kolikor se le da, se ukvarjam s športom, ki sem ga v zadnjih letih nekoliko zapostavil, ampak načrt za letos je, da se pri tem izboljšam.
Romana Špende
