Prometni zastoj v naših prebavilih
Zaprtje je eden najpogostejših simptomov težav s prebavili. Občasno ga doživimo skoraj vsi, skoraj tretjina odraslih pa je kronično zaprta – s težavami pri odvajanju blata se soočajo daljša obdobja.
Zaprtje lahko pomeni manjšo pogostnost odvajanja (ko nekaj dni sploh ne odvajamo blata) ali pa spremembo konsistence oziroma trdote blata. Ampak treba je poudariti, da smo si ljudje tudi pri odvajanju blata različni – kar je normalno za enega, za drugega predstavlja težavo. Pomembne so spremembe pri vsakem posamezniku.
Kaj sploh je zaprtje
Pri zaprtju gre za mučno in včasih boleče odvajanje majhnih količin zelo trdega blata, pa čeprav je to vsakodnevno, sploh če ga spremljajo napenjanje in občutki nepopolne izpraznitve. Torej je na primer zmotno prepričanje mnogih, da so zaprti zgolj zato, ker blata ne odvajajo vsak dan – razen, če je to sprememba, ki zanje pomeni slabše odvajanje.
Kaj vpliva na hitrost prebave in črevesne peristaltike, gibanja črevesja? Na prvem mestu je hrana, zato je pomembno, da vsakodnevno zaužijemo zadostno količino čistih netopnih vlaknin. Na drugem mestu je zagotovo vnos tekočine v telo. Nekateri potrebujejo več tekočine, drugi manj, odvisno je tudi od naše telesne aktivnosti in zunanjih temperatur. Ob hrani je priporočljivo spiti še vsaj liter in pol na dan. Na hitrost našega iztrebljanja močno vpliva tudi gibanje.
Kateri so vzroki zaprtja
Lahko je kriva le sprememba ritma in načina življenja. Na potovanjih smo običajno prisiljeni spremeniti ustaljeni ritem in način prehranjevanja. Zato je treba poskrbeti za primerno prehrano in ne pozabiti na gibanje! Če ne gre drugače, si lahko pomagamo tudi s pripravki proti zaprtju, ki jih dobimo v lekarni brez recepta.
Pozorni bodimo tudi pri jemanju zdravil. Nekatera vplivajo na slabše gibanje črevesja (peristaltiko) ter dodatno zvišujejo tonus notranje mišice zapiralke in motijo odvajanje blata. Pri občutljivih osebah lahko nekatera prehranska dopolnila povzročajo krče ali driske, saj delujejo na določene receptorje, ki so prisotni v sluznici črevesja. Pomembno je, da posamezniki, ki hkrati jemljejo več vrst zdravil, preverijo navodila, v katerih so opisani morebitni stranski učinki. Pred jemanjem določenega zdravila in po njem je priporočljivo tudi spremljanje vseh pojavov v telesu, saj so lahko reakcije zelo individualne. Previdnost velja tudi pri prehranskih dopolnilih. Tudi uživanje alkohola in kave ter napitkov, ki vsebujejo kofein, lahko povzroči blago dehidracijo in posledično izsušitev blata.
Zaprtje lahko povzročijo tudi bolezni – denimo moteno delovanje ščitnice (ko ta deluje premalo) ali depresija. Tudi po trebušnih operacijah, ko je prisotna bolečina v predelu trebuha oziroma zadnjika, se lahko posledično pojavi zaprtje. Zato je treba po takih posegih, pa tudi po porodu, temeljito skrbeti za odvajanje mehkega blata, ki ne bo boleče.
Kaj pa odvajala
Daljšega jemanja odvajalnih sredstev pri zaprtju ne priporočamo, saj lahko povzročajo driske, posledično pa se črevo refleksno odzove z zaprtjem. Ustvari se začarani krog in zato moramo čedalje pogosteje posegati po odvajalih. Kirurgi proktologi, ki se veliko ukvarjajo z boleznimi anusa, pogosto svetujejo samoklistiranje, predvsem pri skrajnih, trdovratnih in dolgotrajnih zaprtjih, če oseba ne odvaja več kot teden dni ali ima zaradi zaprtja bolečine. Pri tem previdnost ni odveč, saj je lahko vzrok za zaprtje v zožitvah ali zarastlinah po predhodnih operacijah v trebuhu, kar se lahko vidi pri kolonoskopiji.
Pri dolgotrajnem zaprtju je priporočljivo redno pitje mineralne vode donat Mg, kot mehčalo blata se lahko uporablja tudi različne sirupe (laktuloza) ali praške. Priporočamo tudi glicerinske svečke, s katerimi se zmehča zasušeno blato (čep). Na trgu so dostopne tudi svečke, ki v kratkem času spodbudijo peristaltiko in s tem privedejo do odvajanja blata.
Kdaj k zdravniku
Če s spremenjeno prehrano, uživanjem dovolj vlaknin in pitjem veliko tekočine ter vsakodnevnim gibanjem ter odvajalnimi sredstvi (uporabljamo jih le kratek čas) zaprtja ne odpravimo, je potreben specialistični pregled pri zdravniku, ki opravi določene preiskave. Predvsem se pregled pri gastroenterologu priporoča po 50. letu, saj v tem starostnem obdobju narašča pojavnost raka črevesja. Specialisti priporočajo, da se k zdravniku odpravimo tudi takrat, ko se način odvajanja spremeni brez jasnega vzroka in se po treh tednih ne uredi. Prav tako takrat, ko se pojavijo alarmni znaki, na primer hujšanje, kri na blatu ali ko se izmenjujeta driska in zaprtje.
Katarina Plausteiner Đorđević, dr. med., spec. družinske medicine
