Ob svetovnem dnevu multiple skleroze, ki ga zaznamujemo vsako leto 30. maja, smo se
pogovarjali s prof. dr. Tanjo Hojs Fabjan, dr. med., specialistko nevrologinjo, predstojnico Klinike za nevrologijo v UKC Maribor, ki se je v svoji znanstveni in zdravniški karieri posebej osredotočila na multiplo sklerozo, bolezen mnogih obrazov. V prijaznem pogovoru nam je povedala marsikaj zanimivega o zdravljenju te bolezni in s tem povezanih novih dognanjih.
Številni pravijo, da se mora človek z leti sprijazniti z dejstvom, da ga vsako jutro nekaj boli. Težave s hrbtenico se sčasoma pokažejo pri vsakomur, ki dočaka zadostno starost, saj je podvržena vsakodnevnim obremenitvam. Kaj lahko storimo, da težave odložimo?
Z lepim vremenom je oživela tudi narava. Zeleni travniki, cvetoča polja in drevesa
nam lahko prinesejo veliko veselja, razen če ste eden tistih, ki jih pesti seneni nahod. To je zelo pogosta oblika alergije na pelode rastlin. V Evropi naj bi imel alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice) že vsak četrti prebivalec. Razlog za večjo alergenost rastlin in manjšo odpornost naših dihalnih poti je onesnaženost zraka.
Glikemični indeks (GI) je enota, po kateri so razvrščena živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate glede na to, kako dvignejo sladkor v krvi v primerjavi s čisto glukozo – ta dvigne raven sladkorja v krvi v merski enoti 100. Poznamo tri skupine – živila z nizko, srednjo in visoko vrednostjo GI. Zakaj je pomemben GI GI
Dedni dejavniki, pridružene bolezni in življenjski slog najbolj vplivajo na tveganje za kožnega raka. Letošnje sporočilo dermatologov v želji po zmanjšanju števila obolelih in umrlih zaradi kožnega raka je usmerjeno v življenjski slog, povezan z izpostavljanjem soncu. Na dedne dejavnike in pridružene bolezni ne moremo vplivati, z odgovornim obnašanjem na soncu pa lahko poskrbimo, da bo »UV-kilometrina« čim manjša.
Klopi živijo v Sloveniji skoraj povsod, pred njimi smo varni le visoko v gorah (a moramo
do tja priti brez slepih potnikov – klopov). Živijo namreč v gozdni podrasti in travi do
600 metrov nadmorske višine, včasih pa tudi višje (vse do 1600 metrov).
Kronična venska bolezen prizadene veliko ljudi, s staranjem je vse pogostejša. Vensko popuščanje se zgodi, ko vene nog ne uspejo več učinkovito odvajati venske krvi proti srcu. Kri v njih zastaja ali teče celo v napačno smer, stran od srca. Vzrok zastajanja venske krvi je neučinkovitost venskih zaklopk in prekomerna razširitev ven.
Ledvice so najpomembnejši človekov organ za izločanje topljivih snovi iz telesa, njihova naloga je filtriranje krvi. Iz krvi, ki v ledvico priteka po arteriji, se v ledvični meh izločijo odvečna voda in odpadne snovi – urin. Preostanek krvi se prek ledvične vene vrne v krvni obtok, urin pa prek sečevoda odteka v mehur in se izloči iz telesa.
Z bolečino v hrbtenici se bo srečal tako rekoč vsakdo med nami, saj s staranjem prihaja do kopičenja degenerativnih sprememb na njej. Težava prizadene oba spola enako pogosto.
Prvi poskus estetske povečave dojk so opravili leta 1895, ko je nemški kirurg Vincenz Czerny pacientki z asimetrijo dojk po odstranitvi tumorja tja vstavil lipom (avtologni maščobni benigni tumor). V letu 1903 je čikaški kirurg Charles Miller odprl svojo privatno kliniko, kjer se je lotil povečave dojk z vstavljanjem celuloida, svile in slonovine.
