Dermatitisi – Zoprni vnetni izpuščaji na koži

Besedo dermatitis ste zagotovo že slišali. Bodisi med vsakdanjim klepetom z znancem, v čakalnici ali med prebiranjem literature. Vsakdo med nami je skoraj zagotovo kdaj v življenju opazil pordelo žarišče na koži, posamično ali v skupini. Gre za vnetje na koži, ki se kaže z različnimi kožnimi spremembami.

Te se med seboj razlikujejo po obliki, velikosti in intenziteti rdeče obarvanosti. Sprožajo jih različni agensi oziroma mehanizmi, kar posledično vodi do nastanka pestrih kliničnih slik. Videz sprememb je v prvi vrsti odvisen od stopnje vnetja in časa nastanka. Poznamo več vrst dermatitisov, kot so seboroični, atopijski, asteatotični, kontaktni alergijski, kontaktni iritativni, dishidrotični, hipostazični in številni drugi. V prispevku bomo izpostavili tiste, ki se pojavljajo pogosteje.

Eden najpogostejših je atopijski dermatitis, ki se kaže na različnih delih telesa v različnih starostnih obdobjih, drugače pri dojenčku, mladostniku in odrasli osebi. Značilna so neostro omejena vnetna žarišča na koži, ki so ob pojavu videti kot rdečina z mehurčki in rosenjem, kasneje se pojavi jo luščenje in kraste. Takšna koža je bolj dovzetna za številne bakterijske, virusne in glivične okužbe. V vseh starostnih obdobjih je značilno močno izraženo srbenje. Diagnozo postavimo na podlagi pogovora in kliničnih znakov (glavnih in pomožnih), težava pa je posebej pogosta v zimskih mesecih.

Seboroični dermatitis se lahko pojavi že v prvih tednih življenja ali pozneje v času pubertete oziroma med 20. in 50. letom. Pogostejši je pri moških. Pri dojenčkih praviloma spontano izzveni do 6. meseca. Značilna so rdečkasta žarišča, pokrita z rumenkastimi luskami, spremembe praviloma ne srbijo. Pri odraslih ima bolezen kroničen potek s prehodnimi obdobji poslabšanja in izboljšanja. Značilna so rdečkasta vnetna žarišča na obrazu, ob nosnih gubah, nad obrvmi in med njimi, na lasišču, spredaj na trupu. Pri zdravljenju moramo biti predvsem vztrajni in potrpežljivi.

Po stiku kože z dražečo snovjo, kjer nastane vnetje na mestu stika, govorimo o iritativnem kontaktnem dermatitisu. Vnetna žarišča so ostro omejena od zdrave kože, pridruženi so rdečina, mehurčki, mehurji ali celo odmrla plast kože. Vnetje se umiri, ko prekinemo stik z dražečo snovjo, stopnja vnetja pa je odvisna od toksičnosti snovi, ki je vnetje povzročila.

Poleg iritativnega poznamo alergijski kontaktni dermatitis, ki poteka z neostro omejenimi ekcematoidnimi spremembami na mestu stika kože z določeno snovjo. Ob prvem stiku je oseba brez težav. Ob ponovnem stiku se pri preobčutljivi osebi razvije vnetje z zamikom več ur do več dni. Snovi, ki najpogosteje povzročajo kontaktni alergijski dermatitis, so nikelj, krom, dišave v negovalnih pripravkih in številne druge.

Numularni ekcematoidni dermatitis se pojavi tako pri mlajših kot odraslih osebah v obliki okroglih vnetnih žarišč predvsem po zgornjih in spodnjih okončinah. So izredno srbeča, posuta z mehurčki ali krastami. Lahko se pojavi po preboleli okužbi, pogosto pa vzroka ne moremo ugotoviti.

Hipostazični dermatitis se pojavi pri osebah, kjer kronično vensko popuščanje traja dalj časa. Razlikujemo različne faze vnetja od rdečine prek otekline vse do luskaste, zadebeljene kože. Prisotne so lahko hiperpigmentirane spremembe in bela žarišča brazgotinskega videza. Potreben je natančen pregled za opredelitev stopnje bolezni.

Poznamo tudi asteatotični dermatitis ali zimski ekcem, ki pa se pojavlja, kot pove že njegovo ime, predvsem v zimskem času, ki naši koži prinaša dodatne obremenitve, povsem drugačne kot poleti. Pozimi smo namreč nenehno izpostavljeni menjavi temperatur v okolju, suhemu, ogrevanemu zraku, vetrovnim dnem. Gre za zunanje okoliščine, ki hitro porušijo našo kožno pregrado oziroma bariero ter posledično sprožijo pojav žarišč suhe, pordele, razpokane kože. Ampak asteatotični dermatitis lahko hitro pozdravimo z ustrezno nego in ustreznim zdravljenjem.

Klinični obrazi dermatitisov so številni in izredno pestri. Velikokrat so kronične narave in se ponavljajo. Pravilno postavljena diagnoza, ustrezna izbira zdravljenja in upoštevanje navodil glede nege kože so ključnega pomena pri zmanjšanju števila izbruhov in hitrejšem izboljšanju vnetnega stanja.

Nemalokrat je določen tip dermatitisa težko ločiti od drugega dermatološkega obolenja. Pogosto se zgodi, da se različne bolezni na koži med seboj prekrivajo, takrat je postavitev diagnoze otežena. V slehernem primeru je potreben natančen pregled pri dermatologu, ki bo s pomočjo pogovora in natančnega pregleda postavil diagnozo in svetoval o nadaljnjih ukrepih.

 

Ana Škoberne, dr. med., specialistka dermatovenerologije

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram