Osteoartroza je zoprna diagnoza

Obraba sklepa nam lahko močno poslabša kakovost življenja – bolečine in slabša gibljivost v sklepu povzročijo, da zjutraj le s težavo vstanemo iz postelje. Kaj šele, da bi razmišljali o pohodu v hribe s prijatelji …

Osteoartroza je najpogostejša revmatska bolezen, ki prizadene predvsem starostnike. Z njo se spopada več kot 80 odstotkov starejših od 75 let, prve znake pa lahko opazimo že po štiridesetem letu. Ženske se z osteoartrozo srečujejo dvakrat pogosteje kot moški.

Začetno bolezensko dogajanje se začne na sklepnem hrustancu, ki se stanjša in razpoka. Kostnina se na pomanjkanje hrustanca odzove s povečano rastjo. Tako se lahko ob sklepih pojavijo osteofiti, drobne kalcinacije, ki zmanjšujejo gibljivost in še dodatno dražijo sklepno ovojnico.

Poleg bolečine se osteoartroza kaže s slabšo gibljivostjo. Okorelost se pojavi predvsem zjutraj in praviloma ne traja več kot pol ure. Opazimo jo tudi po daljšem mirovanju, sedenju.
Med gibanjem lahko zaznamo krepitacije in škripanje. Sklep se sčasoma zadebeli in postane težje gibljiv.

Bolj obremenjeni sklepi pomenijo večjo verjetnost za pojav osteoartroze. Tako se z obrabo sklepov pogosteje srečujejo debelejši in morda nenavadno – športniki. Dejavniki tveganja so tudi prirojene ali pridobljene deformacije sklepov – prirojen izpah kolka, skolioza, zlom ali izpah sklepa v preteklosti.

Velikokrat sta tako prizadeta velika in s težo obremenjena sklepa – koleno in kolk. Obraba se pogosto pojavi tudi na hrbtenici, zlasti na njenih najbolj uporabljanih delih – ledvenem in vratnem. Pri ženskah osteoartrozo nemalokrat opažamo na sklepih rok. Zadebelitev zadnjih členkov prstov rok imenujemo heberdenovi vozliči, srednjih členkov pa buchardovi vozliči.
Ob nastajanju osteoartrotičnih sprememb na prstih rok navadno čutimo bolečino, lahko opažamo tudi pordelost. Kasneje pa rdečina in bolečina izgineta in ostane le še zatrdlina – vozlič.

Diagnozo osteoartroze ob značilnih simptomih in kliničnem pregledu zdravnik potrdi z rentgenskim slikanjem. Revmatološki krvni testi so pri osteoartrozi negativni, slikanje z magnetno resonanco najpogosteje ni potrebno. Moramo pa vedeti, da prizadetost sklepa, vidna na rentgenskem posnetku, ni nujno sorazmerna s težavami, ki jih povzroča. Lahko se na sliki kaže huda obraba sklepa, sami pa ne čutimo posebne bolečine – in lahko je seveda obratno.

Kako si pomagati

Vedeti moramo, da se osteoartroze ne da ozdraviti in bo najverjetneje z leti postopoma napredovala. Pomembno je, da izgubimo odvečno težo ter pazimo, da se še dodatno ne poškodujemo. V prvi fazi vedno priporočamo nefarmakološke ukrepe – gibanje in termoterapijo. Pri zdravljenju z zdravili velja najprej poskusiti z lokalnimi pripravki ter šele nato poseči po tabletah ali kapsulah. Nazadnje pridejo v poštev invazivni posegi, kot je infiltracija sklepa ali operacija.

Primerno gibanje je ključ do uspeha. Priporočljiva je redna hoja vsaj pol ure na dan. Pri obrabi večjih sklepov je smiselno okrepiti sosednje mišice in s tem razbremeniti sam sklep.
Tako se na primer priporoča vaje za štiriglavo stegensko mišico pri artrozi kolena. Če imamo težave s hrbtenico, je dobro, da okrepimo hrbtne in trebušne mišice ter predvsem skrbimo za pravilno držo skozi ves dan.

Ko sklep začne boleti, si bolečino lahko lajšamo z masažo z ledom. Z večjo ledeno kocko (pomagamo si lahko z jogurtovim lončkom, v katerem zamrznemo vodo) si s krožnimi ali vzdolžnimi gibi masiramo boleče otečeno področje. Masiramo trikrat do štirikrat na dan do pojava rdečine. Po umiritvi sklepnega vnetja koristi segrevanje s toplo oblogo. Uporabimo lahko toplo brisačo, termofor ali kopel.

Na voljo so zdravila, a čudežnih ni

Od lokalnih pripravkov so priporočljivi kreme in geli z nesteroidnim revmatikom. So varnejši za uporabo od tablet, saj nimajo takšnega vpliva na notranje organe. Nanesemo jih z nežnim vtiranjem na prizadet sklep. Večji učinek si lahko obetamo pri manjših sklepih (prsti) kot velikih (kolk, koleno). Študije so pokazale nekaj olajšanja tudi po lokalni uporabi zeliščnih pripravkov na bazi gabeza (koleno) in arnike (roka).

V zadnjem času se veliko govori o zdravilih SYSADOA (symptomatic slow acting drugs for osteoarthritis), med katere prištevamo glukozamin sulfat, hondroitin sulfat, diacerein in hialuronsko kislino. Obširnih randomiziranih raziskav, ki bi potrjevale njihovo pozitivno vlogo, žal še ni. Vendar se v določenih primerih, ob njihovi redni uporabi v dovolj velikih koncentracijah, kaže ugoden vpliv na bolečino in gibljivost. Po nekaterih študijah naj bi tudi upočasnjevali napredovanje obrabe, vidne na rentgenu. V dobro pa jim prav gotovo lahko štejemo, da praktično nimajo neželenih učinkov.

Med peroralnimi zdravili, ki jih lahko dobimo na recept, se najpogosteje predpisuje paracetamol. Radi ga imamo predvsem zaradi njegovega varnostnega profila – ima le malo neželenih učinkov. Ob vztrajajočih težavah lahko posežemo po nesteroidnih revmatikih, metamizolu ali tramadolu. Posamezna zdravila se med seboj lahko kombinira, navadno se njihovo uporabo priporoča v krajših časovnih obdobjih. Vsekakor se glede njihovega jemanja posvetujte s svojim zdravnikom.

Gotovo ste že slišali: »Če zjutraj ne bi čutil bolečine, bi se zbal, da nisem več živ!« Nedvomno je ena najbolj pomembnih strategij spopadanja z osteoartrozo, da bolečino v določeni meri sprejmemo. Ozdravitve žal še ne poznamo, zato bi lahko rekli, da je obraba sklepov zvesta spremljevalka staranja.

 

Zora Golob Lapoša, dr. med., spec.druž. medicine

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram