Znano je, da je večji del našega imunskega sistema povezan s črevesjem, zato si vsi želimo zagotoviti najboljše od vsega, kar nam ponuja narava. V današnjih časih to ni enostavno. Težava ni v pomanjkanju ponudbe, temveč v njenem razkošju.
Konoplja izvira iz osrednje Azije. Prvi zapisi o njeni uporabi v medicinske namene so zabeleženi v kitajski farmakopeji, uporabljali so jo za zdravljenje menstrualnih težav, putike, revmatizma in zaprtja. Muslimanski zdravniki so jo v srednjem veku navedli kot zdravilo zoper slabost in bruhanje, epilepsijo, vnetja, bolečino in vročino. Kasneje se je hitro razširila po vsem svetu. Do leta 1977 je bila Jugoslavija celo ena največjih proizvajalk konoplje v Evropi.
Prostata je moška spolna žleza, ki se nahaja pod mehurjem in obdaja predel med mehurjem in sečnico. Izloča tekočino, ki zagotavlja hranila in primerno okolje za preživetje spermijev. Dokler je vse v redu, moški niti ne ve, da jo ima. Če pa se pojavijo bolezni te žleze, ga težave kaj hitro pripeljejo k zdravniku. Kakšne težave pa so lahko povezane s prostato?
Ljudje imamo že ob rojstvu prirojeno ljubezen do sladkega. To je edini okus, na katerega se ni treba privaditi – všečen je že prvič! Evolucijsko je bilo namreč smiselno s čim manj napora pridobiti čim več energije. Uživanje zrelih sadežev, bogatih s sladkorjem, je posameznika večplastno nagradilo. Poleg rezerve energije se je ob zaužitju sproščal še hormon sreče. Nekatere študije so celo dokazale, da lahko uživanje sladkorja zmanjša zaznavanje bolečine. To je torej nekakšen tolažilni mehanizem, ki ga lahko hitro zlorabimo.
V zadnjih prispevkih smo obširno govorili o zdravju in imunskem sistemu, zato le na kratko ponovimo osnove in se pretežno posvetimo tistim dejavnikom, na katere lahko vplivamo sami.
Okužbe sečil so pogost razlog obravnave v ambulanti družinskega zdravnika (takoj za okužbami dihal). Najpogostejši povzročitelj vnetij sečil je bakterija, ki izvira iz debelega črevesja (Escherichia colli). Okužba se največkrat širi po sečnici navzgor, proti sečnemu mehurju in vse do ledvic.
Naš življenjski slog in naše duševno stanje pomembno vplivata na izbiro hrane, količino in pogostost hranjenja. Zato ni presenečenje, če enako velja za odvajanje. Prehrana, starost, način življenja, bolezni in celo zdravila določajo, kako pogosto in uspešno se bomo lahko olajšali na stranišču.
Prihaja jesen in z njo sezona prehladov ter drugih okužb dihal. Kar ne bi bilo nič novega ali zaskrbljujočega, če nas letos ne bi presenetil covid-19. Zaradi neznanega poteka nove bolezni, nepredvidljivega širjenja virusa, vprašljivega uspeha zdravljenja in neobstoja cepiva smo bili podvrženi edini znani in učinkoviti metodi preprečevanja širjenja okužbe – izolaciji.
Spomnite se, kako ste se kot otrok lahko spustili v dir, preskakovali ovire, dvigovali ali metali stvari in vas naslednji dan ni nič bolelo. Z leti bo ta pojav, na žalost, vse redkejši. Mišice in vezi postanejo namreč bolj toge.
Virusne okužbe dihalnih poti povzročajo virusi, ki se naselijo v zgornjih (nos, usta, žrelo, grlo) in/ali spodnjih dihalnih poteh (pljuča). V Sloveniji se najpogosteje srečujemo z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), adenovirusi, rinovirusi, virusi influence A in B (po domače gripa), parainfluence in zadnje leto z novim koronavirusom (covid-19).
