Nekoliko poenostavljeno bi naš krvožilni sistem lahko primerjali z vodovodnim sistemom v hotelu. Vsi vemo, kako pomembno je vzdrževanje cevi. Ob morebitni okvari bi lahko zmanjkalo vode, zamašila bi se stranišča in poplavili odtoki. Hotel bi počasi propadel. Enako velja za naše telo. Dobro vzdrževan krvožilni sistem garantira več let uporabe. Srce v tem primeru deluje kot vodna črpalka, krvne žile pa kot vodovodne cevi.
Naš življenjski slog in naše duševno stanje pomembno vplivata na izbiro hranil, količino in pogostost hranjenja. Zato ni presenečenje, če enako velja za odvajanje.
Kri kroži po telesu po žilah. Iz srca gre prek arterij vse do kapilar, kjer doseže tkiva in organe, ter se od tam po venah vrne nazaj v srce. Kri je sestavljena iz krvnih celic in plazme (medcelične tekočine). Del teh celic in tekočine, ki iz kapilar uide v medcelični prostor, se kasneje po limfnih vodih povrne nazaj v krvožilni sistem.
Za tiste, ki jih še nekaj dni loči do maratona, smo pripravili nasvete glede opreme, prehrane, regeneracije in nenazadnje psihične priprave na dan tekme. Čeprav drži, da vas bodo noge prinesle na cilj, bo vseeno glava tista, ki vas bo gnala naprej. Zato smo za konec povzeli še nekaj motivacijskih nasvetov, da vas opremimo z vsem, kar boste potrebovali.
Tek je v svoji najzahtevnejši obliki (maraton) zaradi skrajnih naporov in dolgotrajnosti obremenitve izreden podvig za telo in duha. Da bi dosegli sladko zadoščenje, ki vas čaka, ko prečkate ciljno črto, je treba v priprave vložiti veliko truda in časa. Znano je, da se večina udeležencev nanj pripravlja 12–20 tednov. Če letos tudi vi razmišljate v tej smeri, so naslednje vrstice namenjene prav vam.
Večina športnih aktivnosti se spomladi in poleti preseli iz dvoran v naravo. Svež zrak, zadosten odmerek vitamina D in druženje so razlogi, da imamo radi poletje. S prihodom močnejšega sonca in visokih temperatur postane telesna aktivnost poseben izziv. Poleg hitrejše fizične utrujenosti nam zlasti ob vročih in vlažnih dneh grozijo dehidracija, možnost pregretja (vročinska kap) in sončarica. Vlaga v zraku namreč preprečuje potenje in s tem primerno ohlajanje telesa. Prihajajoči dnevi nam sicer ponujajo več časa, ki ga lahko preživimo v naravi, vendar se moramo v izogib nevšečnostim zavedati tudi nevarnosti.
Pomanjkanje vitamina D je postalo svetovni problem. V Sloveniji ga primanjkuje praktično vsem, in to skozi vse leto. Podatek je zaskrbljujoč predvsem zato, ker so študije pokazale, da bi višje ravni oziroma njegovo dodajanje k prehrani lahko podaljšalo in izboljšalo kakovost našega življenja.
Pomislite, kdaj ste se nazadnje zbudili brez budilke in spočiti? Se ne spomnite? Nič čudnega. Kar dve tretjini odraslih v razvitem svetu ne uspe doseči priporočene količine spanja na noč. Vsak tretji toži zaradi slabega spanca. To lahko pomeni težko uspavanje, premalo ur spanja, nočna prebujenja, zgodnja zbujanja ali občutek utrujenosti oziroma nespočitosti po spancu.
Simptomi spodnjih sečil so ena pogostejših težav moških po 40. letu, zaradi katerih se bolniki odločijo obiskati zdravnika. Med novonastalimi simptomi bolniki navajajo tanjši in prekinjen curek, kapljanje, občutek nepopolnega izpraznjenja sečnega mehurja, pogosto uriniranje in potrebo po napenjanju pri uriniranju. Prve težave se lahko pojavijo okoli petdesetega leta. Najpogostejši vzrok za zastajanja urina je benigno povečanje prostate (BPP), ki je napredujoča bolezen.
Klopi pri nas prenašajo tri vrste bolezni: klopni meningoencefalitis, lajmsko boreliozo in humano granulocitno anaplazmozo. Z enim samim ugrizom lahko klop prenese naenkrat več povzročiteljev bolezni. Edina bolezen, pred katero se lahko vnaprej zaščitite s cepljenjem, je klopni meningoencefalitis.
