Letos je večina ozavestila pomembnost telesne aktivnosti in gibanja na prostem. Začutili smo neustavljivo željo, da se ponovno povežemo z naravo. Svež zrak, zadosten odmerek vitamina D, druženje, zdravje in dobra volja so le nekatere pridobitve, zaradi katerih bomo vztrajali pri športu.
Prihajajo obdobja vročinskih valov in soparnega vremena. Spopadanje z visokimi temperaturami je naporno že za zdrave posameznike, medtem ko je za bolnike s srčno-žilnimi težavami lahko celo usodno. Zakaj?
Dobro je, da si kdaj pa kdaj izmerimo vrednost sladkorja v krvi. Tako kot si je vsake toliko dobro izmeriti krvni tlak in se stehtati. Dobro je skrbeti zase.
Z začasno splošno prepovedjo gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih smo ob razglasitvi pandemije številni obtičali doma. Zdaj se nam zastavlja vprašanje, kdaj ponovno začeti telesno aktivnost zunaj našega doma ter katerih varnostnih navodil se bo treba držati.
Življenjska doba ljudi se je v zadnjem tisočletju močno podaljšala. Zanimiv podatek pri tem je, da večine uspeha ne gre pripisati napredku medicine, čeprav ta ni zanemarljiv. Kar tri četrtine doprinosa k temu gre namreč na račun boljših bivalnih pogojev, kakovostne prehrane in čiste vode. V nekaterih razvitih deželah se že nakazuje obrnjena tendenca. Zaradi preobilice nekakovostne hrane in premalo gibanja opažamo posledice na zdravju. Življenjska doba ljudi se celo skrajšuje. Debelost, kardiovaskularne bolezni in depresija jemljejo svoj davek. Tudi morebitne epidemije virusnih bolezni napadejo najprej tiste z slabšo imunostjo.
Novi tehnološki izumi nam omogočajo, da opravimo večino stvari, ne da bi se premaknili iz naslonjača. Pretežno sedeče delo, ure gledanja televizije in delo z računalniki je privedlo do tega, da velik del svojega življenja presedimo. Študije so pokazale, da tej aktivnosti nameni povprečen človek 9–13 ur na dan. Takšen način življenja seveda pusti poledice na našem telesu in na našem zdravju.
Ljudje imamo že ob rojstvu prirojeno ljubezen do sladkega. To je edini okus, na katerega se ni treba privaditi – všečen je že prvič! Evolucijsko je bilo namreč smiselno s čim manj napora pridobiti čim več energije.
Po odpustu iz bolnišnične v domačo oskrbo so svojci nemalokrat v zadregi, kako ravnati z bolnikom. Zaradi nepravilne ali nezadostne nege se lahko namreč pojavijo novi zdravstveni zapleti. Eden od organov, ki pogosto trpijo zaradi podaljšanega ležanja, je koža. Naloga kože je, da nam posreduje občutke za mraz, vročino, dotik in bolečino ter nas na ta način varuje pred poškodbami. Deluje kot obramba pred vdorom tujkov in z znojenjem pomaga uravnavati telesno temperaturo. Njena prožnost nam omogoča gibe v vsem svojem obsegu. Kako pomemben organ je koža, se pogosto zavemo šele, ko je njena funkcija okrnjena.
Nekoliko poenostavljeno bi naš krvožilni sistem lahko primerjali z vodovodnim sistemom v hotelu. Vsi vemo, kako pomembno je vzdrževanje cevi. Ob morebitni okvari bi lahko zmanjkalo vode, zamašila bi se stranišča in poplavili odtoki. Hotel bi počasi propadel. Enako velja za naše telo. Dobro vzdrževan krvožilni sistem garantira več let uporabe. Srce v tem primeru deluje kot vodna črpalka, krvne žile pa kot vodovodne cevi.
Naš življenjski slog in naše duševno stanje pomembno vplivata na izbiro hranil, količino in pogostost hranjenja. Zato ni presenečenje, če enako velja za odvajanje.
