Vnetje sečil – Okužba, ki doleti večino žensk vsaj enkrat v življenju
Okužbe sečil so pogost razlog obravnave v ambulanti družinskega zdravnika (takoj za okužbami dihal). Najpogostejši povzročitelj vnetij sečil je bakterija, ki izvira iz debelega črevesja (Escherichia colli). Okužba se največkrat širi po sečnici navzgor, proti sečnemu mehurju in vse do ledvic.
Le redko širjenje poteka po krvi, limfi ali neposredno iz sosednjih organov. Vnetja sečil povzročajo pretežno bakterije (redkeje virusi, glivice ali paraziti).
Okužba sečil doleti večino žensk vsaj enkrat v življenju. Pri kar polovici od teh se vnetje rado še kdaj ponovi. Razlog za to leži v kratki in ravni sečnici, ki je pri ženskah zelo blizu anusa. Pri moških je sečnica daljša, medtem ko izločki prostate delujejo baktericidno (uničujejo bakterije), zato je razrast bakterij otežen.
Kadar se okužba pri njih vseeno pojavi, jo obravnavamo kot zapleteno okužbo sečil.
Klinična slika ob vnetju sečil
Ob vnetju spodnjih sečil (sečnice, mehurja, prostate) se pojavi občutek pekočega uriniranja, nenehno siljenje na vodo in pogosto odvajanje urina (po kapljicah). Prav tako na okužbo sečil pomislimo pri ostarelih z novonastalo urinsko inkontinenco ali z njenim nenadnim poslabšanjem. Urin je temnejši, smrdeč in občasno krvav.
Bolniki pogosto navajajo neprijeten občutek tiščanja v sečnici oziroma nad sramno kostjo. Kadar vnetje napreduje po sečevodu do ledvic, pravimo, da gre za okužbo zgornjih sečil. Pojavi se povišana telesna temperatura (38 °C in več), mrzlica in bolečina v ledvenem predelu, ki jo lahko spremljajo slabost in bruhanje. Pri starostnikih pogosto opažamo spremembe zavesti (zmedenost, zaspanost …).
Vnetje prostate (prostatitis)
Pri akutnem bakterijskem vnetju prostate je potek bolezni nagel. Bolnik ima poleg bolečine v presredku še povišano telesno temperaturo. Odvajanje urina je pogostejše in pekoče, curek urina pa tanjši. Vnetje lahko povzroči celo popolno zaporo pretoka seča, v tem primeru je potrebna vstavitev urinskega katetra. Zaradi hipertrofije prostate so okužbe sečil pri moških pogostejše zlasti po 55. letu. Kadar so težave kronične, gre najpogosteje za nebakterijsko vnetje prostate. Tudi to se kaže z nejasnimi bolečinami v predelu presredka ter z bolj ali manj izraženimi težavami pri uriniranju in ejakulaciji (izlivu sperme), vendar bolnik ob tem nima povišane telesne temperature in ima normalen izvid urina. Težave zaradi nebakterijskega vnetja prostate omilimo s higiensko-dietetičnim režimom. Odsvetujemo uživanje mrzlih, gaziranih in alkoholnih pijač ter začinjene hrane. Pri dolgotrajnem sedenju (sedeče delo, vožnja z avtomobilom) priporočamo sedenje na obroču, ki razbremeni presredek. Bolečino zmanjšajo tople kopeli in masaža prostate. Po potrebi lahko težave z uriniranjem omilimo tudi z zdravili (zaviralci alfa adrenergičnih receptorjev).
Pravilen odvzem urina
Za analizo je najprimernejši jutranji urin, saj je bolj koncentriran, vendar tudi naključno odvzeti vzorec ob jasnih simptomih ponavadi zadostuje. Spolovilo najprej umijemo, tako da pri ženskah razmaknemo sramne ustnice, pri moških pa potegnemo kožo prek glavice penisa. S tem zmanjšamo možnost, da v vzorec zanesemo bakterije s kože in iz nožnice. Ko začnete urinirati, se prvi curek spusti v školjko, srednjega prestrežete v posodico ter končni curek zopet zavržete. Vzorec je treba čim prej analizirati, do takrat ga hranimo v hladilniku.
Potrditev diagnoze
Pri mladih, zdravih ženskah, kjer simptomi trajajo manj kot tri dni, nam za zdravljenje vnetja spodnjih sečil zadostuje že značilna anamneza. Pri drugih je potrebna laboratorijska potrditev okužbe sečil s pregledom urina in krvi. Vzorec urina prenesemo tudi na gojišče in določimo povzročitelja ter občutljivost za antibiotike (urinokultura po Sanfordu), da lahko naknadno preverimo, če je empirično uvedeno zdravljenje primerno in učinkovito. Zastajanje seča vodi v hitrejše razmnoževanje bakterij, ki potem prehajajo v kri in vodijo v nastanek sepse. Pri zapletenih okužbah zato opravimo še ultrazvok sečil in po potrebi dodatne diagnostične preiskave (rentgenska slika, mikcijski cistouretrogram, računalniška tomografija (CT), cistoskopija, pri moških pregled prostate s transrektalnim ultrazvokom …).
Zdravljenje
Pri mladih, zdravih ženskah obravnavamo okužbo spodnjih sečil kot enostavno. Takrat navadno zadostuje že tridnevno zdravljenje z antibiotiki. Pri vseh drugih primerih gre za zapleteno okužbo sečil, ki zahteva daljše zdravljenje z antibiotikom in dodatno diagnostiko. Pri mlajših moških z okužbo sečil pomislimo predvsem na spolno prenosljive okužbe (zlasti če je prisoten izcedek iz sečnice). V takih primerih zdravimo oba partnerja istočasno. Pri starejših moških pa so okužbe sečil običajno povezane s povečano prostato ali prisotnostjo stalnega urinskega katetra. Dodatno diagnostiko zahtevajo okužbe sečil pri nekaterih populacijah, kot so otroci, nosečnice in starejši od 65 let, ter pri vseh z dodatnimi dejavniki tveganja (funkcijske ali anatomske nepravilnosti sečil, prisotnost ledvičnih kamnov, sladkorne bolezni, imunsko kompromitirani, bolniki s ponavljajočimi okužbami, z nedavni posegi na sečilih ali z vstavljenim trajnim urinskim katetrom). Pri ženskah v menopavzi je pomemben dejavnik tveganja prisotnost atrofičnega vaginitisa. Pomanjkanje estrogena povzroči spremembe v nožnični flori, ki imajo za posledico povečano kolonizacijo z E. coli. Okužbe sečil pri postmenopavznih ženskah lahko skušamo preprečiti tudi z lokalnim estrogenskim zdravljenjem.
Doktor svetuje:
- Popijte 2–3 litre tekočine na dan (priporočamo vodo).
- Poskrbite, da redno odvajate urin.
- Uživajte urološki čaj in brusnice, saj to oteži bakterijam pritrditev na sluznico sečil.
- Po opravljeni veliki potrebi se brišite od spredaj nazaj.
- Izpraznite mehur takoj po spolnem odnosu.
- Ne uporabljajte agresivnih mil za intimno higieno.
- V primeru ponavljajočih se težav se posvetujete z zdravnikom o možnosti profilaktičnega zdravljenja.
Maja Miklič, dr. med.
