Za večino ljudi je spanje dolgo veljalo za nekaj samoumevnega. Danes vemo, da je to eden najmočnejših naravnih mehanizmov za ohranjanje zdravja. Preteklo leto je razkrilo pomembno dejstvo: ena noč spremljanja fizioloških odzivov med spanjem lahko zelo natančno napove tveganje za več kot sto bolezni.
Če ste ženska med 40. in 60. letom starosti, vas vabim, da preberete spodaj napisane informacije, saj si lahko z njimi bistveno izboljšate kakovost življenja in zdravje. Če ste moški, vam lahko članek pomaga bolje razumeti svojo partnerico.
V zadnjih desetletjih smo priča paradoksu. Kljub napredku medicine in tehnologije naše zdravje ni boljše, temveč je slabše kot pred 50 leti. Razviti del sveta se sooča z epidemijo debelosti. Danes ima okoli 60 % prebivalstva prekomerno telesno težo. V porastu so sladkorna bolezen tipa II, rakava obolenja, srčno-žilne bolezni in kronične imunske motnje. Še huje. Z njimi se srečujejo že naši otroci.
Jesen prinaša spremembe. Dnevi so krajši, vendar so temperature prijetnejše. Narava nas s čudovitimi barvami vabi v svoj objem. Prav to obdobje je odlična priložnost, da v svoj vsakdan vključimo več gibanja, kar bo koristilo tako našemu telesu kot glavi. Po bolj ležernem poletnem ritmu, je jesen idealen trenutek za vzpostavitev novih navad.
Želite jesti okusno in brez odrekanja ter hkrati narediti nekaj dobrega za svoje zdravje? Mediteranska dieta je eden najenostavnejših načinov prehranjevanja, ki lahko zmanjša utrujenost, izboljša počutje, okrepi imunski sistem in celo upočasni staranje. Nič štetja kalorij, nobenih strogih omejitev – le pametna izbira hrane. V tem članku boste izvedeli, kako z majhnimi spremembami v prehrani dolgoročno izboljšate svoje zdravje ter zdravje svoje družine.
Zima se končno poslavlja. Dnevi postajajo daljši in narava se počasi prebuja. Mnoge izmed nas v tem času preseneti nenaden občutek utrujenosti, pomanjkanja energije in brezvoljnosti. Čeprav bi pričakovali, da nas bo pomlad osvežila in prerodila, nas zajame t. i. spomladanska utrujenost. Ne gre za mit, temveč za dejanski pojav, ki ima fiziološko osnovo.
Pozimi hitro pozabimo, da pred mrazom in prehladi ne zadostuje samo zunanja zaščita. Potrebujemo dobro notranjo obrambo, ki nam jo lahko zagotovi le zdrava prehrana. Naš imunski sistem je kot vojska, ki brez pravega goriva ne bo prišla daleč. Sladkarije in hitra prehrana se v tem času hitro prevečkrat zvrstijo na vašem krožniku. Pomagamo si lahko tako, da za ostale obroke zavestno izbiramo tista živila, ki bodo za naše telo delovala kot »vitaminski ščit«. Samo tako bomo uspešni v boju proti okužbam in imeli dovolj energije za dodatne zimske podvige, čeprav bo to le sprehod do prve tople peči.
Zima. Mnogi imajo jasno opredeljen odnos do nje. Ali jo sovražite ali jo obožujete, le redko kdo ostane neopredeljen. Prvim, ob omembi tega letnega časa, padejo na pamet besede kot so: mraz, tema in bolezen. Tisti, ki so jo komaj čakali, imajo v mislih zabavo, šport na snegu in igro zunaj. Skupno vsem je veselje do praznikov in rahlo nelagodje ob misli na nizke temperature, kar ne pomeni, da se je potrebno odpovedati zabavi in telesni aktivnosti. Pravzaprav imajo nizke temperature tudi svoje prednosti pri vadbi.
Vsako jesen se število ljudi, ki poroča o prehladih in drugih resnejših respiratornih okužbah, poveča za 2-3 x. V želji po boljšem zdravju, se mnogi izogibajo mrazu in zadržujejo doma. Je to res prava rešitev? Razlaga, zakaj v tem času zbolimo pogosteje, je kompleksnejša, kot je videti na prvi pogled.
Marsikdo izmed nas se bo poleti odpravil na morje, privlekel na plano zaprašeno kolo ali motor, oziroma se bo v tem obdobju intenzivneje lotili svojega najljubšega športa. Pretirana zagretost, v kombinaciji z visokimi zunanjimi temperaturami, lahko hitro vodi v poškodbe in nevšečnosti, ki se občasno končajo tudi z obiskom urgence.
