Dokler je v redu, moški niti ne ve, da jo ima
Prostata je moška spolna žleza, ki se nahaja pod mehurjem in obdaja predel med mehurjem in sečnico. Izloča tekočino, ki zagotavlja hranila in primerno okolje za preživetje spermijev. Dokler je vse v redu, moški niti ne ve, da jo ima. Če pa se pojavijo bolezni te žleze, ga težave kaj hitro pripeljejo k zdravniku. Kakšne težave pa so lahko povezane s prostato?
Kadar se prostata vname, govorimo torej o prostatitisu. V takem primeru prostata oteče in postane občutljiva za dotik, kar bolniki občutijo kot bolečino v presredku.
Bakterijsko vnetje
Akutno bakterijsko vnetje prostate prizadene predvsem mlade in spolno aktivne moške, medtem ko je pri starejših pogost razlog za težave prisotnost stalnega urinskega katetra. Bolečini v presredku so ponavadi pridruženi še burni simptomi vnetja sečil. Bolniki navajajo pogostejše in pekoče odvajanje vode, potrebo po takojšnjem uriniranju, krvav urin, povišano telesno temperaturo, mrzlico, ter bolečine v spodnjem delu trebuha ali ledveno.
Najpogostejši povzročitelji vnetja so gram negativne bakterije (E. coli), medtem ko pri mlajših spolno aktivnih moških najprej pomislimo na spolno prenosljive bolezni. Potreben je odvzem urina, urinokultura (sanford) in zdravljenje z antibiotiki, ki traja ponavadi 4–6 tednov. Ob nezadostnem oziroma neučinkovitem zdravljenju se lahko pojavi kronični prostatitis. Klinična slika je v tem primeru blažja. Bolniki lahko navajajo pritisk v presredku, rahlo pekoč občutek pri uriniranju, bolečine v spodnjem delu trebuha, erektilne težave, bolečine ob ejakulaciji, ter občasno kri v ejakulatu (izlivu sperme).
Diagnozo postavimo s pridobitvijo pravilnega vzorca za mikrobiološke preiskave. V tem primeru ne gre le za analizo urina, temveč pride v poštev eksprimat prostate ali prvi curek po masaži prostate. Tudi v tem primeru je potrebno večtedensko zdravljenje z ustreznim antibiotikom. Ob bolečinah lahko
bolniku svetujemo še analgetike in tople kopeli.
Kronični prostatitis brez bakterijske okužbe
Nekoliko zahtevnejša je diagnostika v primerih, ko bolniki navajajo kronične bolečine (več kot 3 mesece) v predelu presredka, mod, penisa, dimelj ali spodnjega dela trebuha. Opisujejo tudi težave s pogostejšim uriniranjem, napenjanjem pred začetkom in oslabljenim curkom urina, vendar ob tem ne uspemo dokazati bakterijske okužbe.
Značilno je prisotna bolečina med ali po ejakulaciji. Diagnozo potrdimo z izključevanjem.
Bolezen prizadene predvsem mlajše moške in moške srednjih let. Gre sicer za nenevarno stanje, ki nima resnih medicinskih zapletov in ne skrajšuje življenjske dobe moškega, lahko pa močno zmanjšuje kakovost življenja. Kronično nebakterijsko vnetje prostate lahko traja nekaj mesecev in se nikoli ne ponovi ali več let in se pogosto ponavlja. Ponavadi se simptomi vsaj začasno omilijo po terapiji z antibiotikom in zaviralci alfa adrenergičnih receptorjev (finasterid, dutasterid), ki izboljšajo praznjenje mehurja.
Bolnika napotimo na pregled k urologu, ki lahko izvede dodatne preiskave (bris sečnice, analiza ejakulata, transrektalni UZ, cistoskopija, meritev pretoka urina, MRI, CT …) in svetuje najprimernejše zdravljenje. Razlog za tovrstne težave ni jasno opredeljen. Možni vzroki so poškodbe, avtoimunske bolezni, hormonske motnje, nevrogena bolečina, preplet psihogenih, telesnih ter morda tudi genetskih dejavnikov.
Bolniku svetujemo masaže, sedeče tople kopeli, diete s prepovedjo uživanja močno začinjene in mrzle hrane ter alkohola, fizioterapijo s sproščanjem mišic medeničnega dna, akupunkturo in omejitev kolesarjenja (zaradi pritiska na prostato). V poštev pride tudi poskus zdravljenja s fitofarmacevtski pripravki za prostato.
Benigno povečanje prostate (BPP)
Težave z odvajanjem urina pri moških zaradi BPP se največkrat začnejo pojavljati po 50. letu. BPP je počasi napredujoča bolezen in je del normalnega staranja moškega. Prostata se pod vplivom testosterona toliko poveča,
da pretisne sečnico ter povzroči težave pri odvajanju urina. Bolniki navajajo potrebo po večkratnem nočnem uriniranju, šibkejši in prekinjen curek ter občutek nepopolne izpraznitve mehurja.
Če se pojavi retenca urina (nezmožnost odvajanja urina), je potreben operativni poseg. Za opredelitev resnosti in jakosti težav uporabljamo poseben vprašalnik (IPSS- International prostate symptom score). Izbrani zdravnik izvede digitorektalni pregled (tipanje prostate skozi črevo), UZ sečil z oceno zaostanka urina po mikciji, odvzem krvi za prostato specifični antigen (PSA) ter po potrebi bolnika napoti k urologu. Velikost prostate ne korelira s stopnjo težav ali pogostostjo raka.
Ob povišanem PSA, na otip sumljivi (grčasti) prostati ali ob nejasnem UZ izvidu je potreben natančen pregled in biopsija prostate za opredelitev, ali gre za nenevarno povečanje prostate (BPP) ali za raka prostate. Pri zdravljenju simptomov BPP se v prvi vrsti odločamo za uporabo zaviralcev alfa adrenergičnih receptorjev, ki hitro ublažijo težave. Pri bolnikih s povečano prostato in povišanim PSA se odločimo za hkratno zdravljenje z inhibitorji 5-alfa reduktaze (blokirajo pretvorbo testosterona v aktivno obliko). Na ta način dosežemo zmanjšanje prostate in občutno izboljšanje simptomov.
Zdravljenje je dolgotrajno, saj učinki izzvenijo takoj, ko se zdravljenje prekine. Med nezaželene, a dokaj pogoste učinke jemanja zdravil sodijo padci krvnega tlaka (alfa zaviralci) in motnje erekcije, na kar je treba bolnike opozoriti. Po potrebi dodajamo zdravila, ki ublažijo težave z ohranjanjem/zadrževanjem urina. Potrebno je redno spremljanje simptomov (1–2-krat na leto) in pregled pri urologu po presoji izbranega zdravnika.
Erektilna disfunkcija
Težave s prostato pogosto spremljajo težave z erekcijo. Pogovor o tovrstnih težavah je smiseln, saj je zadovoljujoče spolno življenje eden od pomembnih dejavnikov za uspešen partnerski odnos in dobro samopodobo. Pri mlajših moških je vzrok za erektilno disfunkcijo največkrat psihogen in pogosto zadostuje že pomoč v obliki psihoterapije.
Po 50. letu pa je vzrok pretežno organski (90-odstotno). Zanimivo je dejstvo, da lahko težave z erekcijo posredno pričajo o pridruženih zdravstvenih težavah (koronarna bolezen, depresija, pomanjkanje testosterona, težave s ščitnico, zapleti sladkorne bolezni, zloraba alkohola, stranski učinki zdravil …). Pravočasna prepoznava in ustrezno zdravljenje lahko omejita škodo ali celo rešita življenje.
Za zdravljenje erektilne disfunkcije so na voljo zdravila v obliki tabletk, vakuumskih črpalk, aplikacij injekcij z vazoaktivnimi snovmi neposredno v penis ali v obliki kirurškega posega (penilna proteza). Najboljši terapevtski pristop je odvisen od mehanizma nastanka erektilne disfunkcije, bolnikovih želja in stroškov ter upoštevanja varnosti, invazivnosti in učinkovitosti izbrane metode.
Kaj lahko storimo sami?
Simptome lahko poslabšajo razvade, kot so kajenje, uživanje alkohola, kave, visoko kalorična in močno začinjena hrana, mrzle mehurčkaste pijače in povišana raven holesterola v krvi. Na prvem mestu je torej preventiva z zdravim življenjskim slogom. Primerna prehrana, redna telesna aktivnost in izogibanje oziroma obvladovanje stresa so dober začetek.
Priporočamo tudi živila, bogata z vitaminom A, E in D, fitosteroli, antioksidanti, cinkom in selenom. Čeprav se težavam s prostato ni mogoče izogniti, je pomembno, da se jih zavedate in ob spremembah opozorite izbranega zdravnika. Vsem moškim po 50. letu (lahko že po 40. letu) svetujemo redni letni preventivni pregled prostate.
Težave s prostato
Prostatitis je vnetje prostate. Pojavi se akutno zaradi okužbe z bakterijami, lahko pa postane tudi kronično, ko se akutna bolezen ni dobro pozdravila in se kaže kot krčenje mišic medenice. V nekaterih primerih se kronično vnetje pojavi brez predhodne okužbe z bakterijami. Naslednja težava, ki se lahko pojavi, je benigno povečanje prostate – običajno se prvi znaki pojavijo pri moških v starosti nad 50 let in so povezani s hormonskimi spremembami. Težave s prostato pa velikokrat spremljajo tudi težave z erekcijo.
Maja Miklič, dr. med.
