Z lepim vremenom je oživela tudi narava. Zeleni travniki, cvetoča polja in drevesa
nam lahko prinesejo veliko veselja, razen če ste eden tistih, ki jih pesti seneni nahod. To je zelo pogosta oblika alergije na pelode rastlin. V Evropi naj bi imel alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice) že vsak četrti prebivalec. Razlog za večjo alergenost rastlin in manjšo odpornost naših dihalnih poti je onesnaženost zraka.
Z bolečino v hrbtenici se bo srečal tako rekoč vsakdo med nami, saj s staranjem prihaja do kopičenja degenerativnih sprememb na njej. Težava prizadene oba spola enako pogosto.
Najpogostejši razlogi za bolečine v stopalu so nepravilen način hoje, zvračanje stopal, ploski stopalni lok, šibke mišice goleni in stopala ter različne prirojene ali pridobljene deformacije prstov.
Kašelj je naravni obrambni mehanizem, s katerim učinkovito očistimo dihalne poti ter tako preprečimo vdor tujkov oziroma mikroorganizmov v spodnja dihala. Poznamo akutni in kronični kašelj (ki traja več kot 3 tedne).
Letošnja zima je bila kar dolga, ampak suha in z obilico lepega vremena. Kljub temu nas večina v tem letnem času občuti neki notranji nemir in občutek utrujenosti.
Dovolj imamo zaprtih prostorov in posedanja doma.
Naš življenjski slog in naše duševno stanje pomembno vplivata na izbiro hranil, količino in pogostost hranjenja. Zato ni presenečenje, če enako velja za odvajanje. Prehrana, starost, način življenja, bolezni in celo zdravila določajo, kako pogosto in uspešno se bomo lahko olajšali na stranišču.
Spanje je naravno ciklično ponavljajoče se stanje telesa in duha, zanj je značilno spreminjanje ravni zavesti. V spanju sta možnost zaznavanja in odgovora na zunanje dražljaje zmanjšana, kar se beleži v različni možganski aktivnosti.
Tudi pri nas je vse več kmetij, ki so se specializirale za zelenjadarstvo in v toplih gredah vse leto gojijo zelo kakovostno zelenjavo. Njihove stojnice na različnih tržnicah in na samih kmetijah se kar tresejo pod težo sveže domače zelenjave in nekaterih vrst sadja, ki nam je na voljo tudi pozimi.
Jasen dejavnik tveganja za padce je starost. Posledice padca so lahko invalidnost, zmanjšana mobilnost ter slabša kakovost življenja. Od 20 do 30 odstotkov starejših ob padcu utrpi zmerne do hude poškodbe, kot so na primer zlom zapestja, kolka, hrbtenice ali poškodbe glave. Polovica ljudi po padcu ne more vstati brez tuje pomoči.
Ateroskleroza je proces, ki poteka vse življenje. Je kronična, napredujoča bolezen, ki prizadene vse arterije v telesu. Tako kot zarjavijo vodovodne cevi, se z leti poškoduje notranjost žilne stene (intima). Najprej stena žil zadebeli, kar zmanjša njeno sposobnost širjenja, nato pa se pod površino žilne stene lepijo krvne ploščice, vnetne celice, maščobni delci in kalcij,
