Kdor kašlja, slabo ne misli
Kašelj je naravni obrambni mehanizem, s katerim učinkovito očistimo dihalne poti ter tako preprečimo vdor tujkov oziroma mikroorganizmov v spodnja dihala. Poznamo akutni in kronični kašelj (ki traja več kot 3 tedne).
Po naravi ga delimo na dva tipa. Prvi je suh in dražeč, drugi moker oziroma produktiven. Za zadnjega je značilno, da ob kašljanju tudi izkašljujemo (sluz, gnoj …).
Najpogostejši vzroki kašlja
Najpogostejši razlog novonastalega kašlja so okužbe dihal z virusi in bakterijami (redko z drugi povzročitelji). Vzrok za kašelj so lahko še kronične bolezni dihal (astma, KOPB, bronhitis, bolezni pljučnega tkiva), rak pljuč in alergije. Razlog lahko leži tudi zunaj dihalnih poti, tako je kašelj pogosto tudi posledica zatekanja želodčne kisline v požiralnik (GERB) ali eden od simptomov srčnega popuščanja.
Občasno se pojavi kot stranski učinek po uvedbi nekaterih zdravil proti visokemu krvnemu tlaku (inhibitorji ACE, betablokatorji). To moramo imeti v mislih in v tem primeru zdravilo ustrezno zamenjati z drugim. Kadar kašelj nima organskega vzroka, je razlog lahko psihološki (pokašljevanje kot posledica stresa). Pri mlajših otrocih ter ostarelih osebah (zlasti pri tistih, ki imajo težave s požiranjem), moramo ob kašlju pomisliti tudi na tujek v dihalnih poteh.
Kako zdravimo kašelj
Ne glede na vzrok kašlja je podaljšano kašljanje za bolnika naporno, saj moramo za učinkovit kašelj eksplozivno napeti mišice prsnega koša in prepono. Posledično se lahko pojavijo bolečine v mišicah, utrujenost in celo neprespanost. To zlasti velja, ker se kašelj ponoči navadno še poslabša. Ob virusni okužbi dihal je nosna sluznica nabrekla in izloča več sluzi, ki v ležečem položaju zateka nazaj (iz nosu v žrelo) in sproži refleks kašljanja. V takem primeru svetujemo uporabo dekongestivnih kapljic za nos in spiranje nosu s fiziološko raztopino. Če je kašelj produktiven, ga ne zaviramo, saj deluje zaščitno.
Cilj je le redčenje sluzi, da jo bolnik lažje izkašlja. To dosežemo s primernim vnosom tekočin in po potrebi še z zdravili, kot so mukolitiki oziroma ekspektoransi, ki sluz razredčijo in olajšajo izkašljevanje. V primeru podaljšanega suhega pokašljevanja po okužbi dihal je možno zaviranje kašlja pred spanjem z namenom, da se bolnik lažje spočije. Zdravila, ki preprečujejo in pomirjajo suh kašelj (antitusiki), lahko delujejo centralno, tako da zavirajo refleks kašlja.
Ta zdravila so sedativna in lahko povzročijo odvisnost, zato je njihova uporaba strogo omejena. Medtem ko periferno delujoči antitusiki delujejo tako, da zmanjšujejo napetost bronhialnega mišičja ali blažijo kašelj s tem, da obložijo sluznico žrela in s tem mehansko preprečijo draženje. Običajno gre za različne pripravke iz zdravilnih rastlin.
Domača prva pomoč
Pijte dovolj tekočin in navlažite zrak v prostoru. V manjših, zaprtih in ogrevanih prostorih je zrak pogosto presuh, kar dodatno draži dihalne poti. Redno prezračite bivalne prostore (vsaj dva- ali trikrat na dan po 10 minut), saj boste s tem zmanjšali količino mikroorganizmov v zraku.
Če želite poskusiti z domačimi pripravki proti kašlju, posezite po medu. Ta naj bi bil, sodeč po nekaterih študijah, vsaj tako učinkovit kot zdravila, ki jih lahko kupite v lekarni. Zaužijete ga lahko samega ali si ga pripravite s čajem in limono. Če počitek in samozdravljenje ne zaležeta oziroma kadar kašelj spremljajo še drugi simptomi (vročina, težko dihanje, oslabelost, bolečine v prsih), je potreben obisk pri zdravniku.
Maja Miklič, dr. med.
