Alergije – Kdaj bo že konec tega kihanja, smrkanja in pordelih oči?

Z lepim vremenom je oživela tudi narava. Zeleni travniki, cvetoča polja in drevesa nam lahko prinesejo veliko veselja, razen če ste eden tistih, ki jih pesti seneni nahod. To je zelo pogosta oblika alergije na pelode rastlin. V Evropi naj bi imel alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice) že vsak četrti prebivalec. Razlog za večjo alergenost rastlin in manjšo odpornost naših dihalnih poti je onesnaženost zraka.

Prizadeti posamezniki se vsako leto ob istem času srečajo s ponavljajočimi težavami v obliki srbenja v očeh in nosu, vodenega izcedka iz nosu, občutka polnega nosu (zaradi nabrekle sluznice), kihanja in praskanja v grlu. Pri nekaterih se pojavi tudi kašljanje in občutek dušenja. Kakovost življenja je močno zmanjšana, saj simptomi trajajo ves čas cvetenja tiste rastline, na katero je posameznik alergičen. Pri nezdravljenih se lahko po nekaj tednih pojavijo utrujenost, razdražljivost, težave z vnetjem sinusov ali celo blaga astma.

Ob višjih koncentracijah peloda v zraku bodo težave hujše. Temu se izognete tako, da prostore na kratko prezračite zgodaj zjutraj (idealno po dežju) in se v toplem vetrovnem času zadržujete doma. Spiranje oči in nosu s fiziološko raztopino fizično odstrani alergene s sluznice. Po sprehodu zunaj se doma preoblecite in umijte. Perilo sušite v zaprtih prostorih in ne nosite natrganega cvetja domov.

V primeru novonastalih težav si lahko za začetek pomagate sami s tabletami antihistaminika in dekongestivnimi kapljicami za nos, ki jih dobite v lekarni. Vseeno bodite previdni pri samozdravljenju.
Dekongestivne kapljice za nos uporabljajte le za krajši čas, saj lahko sicer poškodujejo nosno sluznico. Svetujemo pregled pri izbranem zdravniku oziroma pulmologu (alergologu), ki bo opravil dodatno diagnostiko in dodal še ustrezna protialergijska zdravila (glukokortikoide, antilevkotriene, antihistaminike …). V izogib težavam je treba zdravljenje začeti še pred nastopom težav. Kombiniramo zdravila v obliki tablet, pršil, kapljic za oči in nos ter pri tem upoštevamo jakost simptomov in dolžino trajanja težav.

Pri tistih posameznikih, pri katerih so težave kljub zdravilom zelo izrazite in dolgotrajne, je možno še specifično zdravljenje z imunoterapijo. To izvajamo s podkožnimi injekcijami ali kapljicami alergena, ki jih dajemo pod jezik (sublingvalna imunoterapija). Na ta način želimo počasi spremeniti imunski odziv, da bi bolnik postal manj občutljiv ali celo neobčutljiv na določen alergen. To zdravljenje je dolgotrajnejše (3–5 let) in napornejše za pacienta. Uspešnejše je predvsem pri zdravljenju alergičnih reakcij na pike žuželk in pelode trav ter manj učinkovito pri tistih, ki imajo navzkrižne alergije s sorodnimi alergeni.

Bolnikom svetujemo, da se seznanijo s koledarjem cvetenja alergenih rastlin in s količino cvetnega prahu v zraku. Vse to lahko spremljate na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja (http://www.ivz.si) ali Agencije Republike Slovenije za okolje (http://www.arso.gov.si). Alergijo lahko povzročajo različni pelodi rastlin, vendar so najpogostejši razlog za težave naslednje rastline: leska (cveti že v februarju), breze (marec in april) in pelodi trav (od maja naprej). Pri odhodu na izlet oziroma počitnice upoštevajte še regionalne posebnosti. V Prekmurju tako poleti cveti ambrozija, na primorskem pa ciprese.

Dobro pripravljeni boste lahko bolje izkoristili lepe sončne dni!

Maja Miklič, dr. med.

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram