Bolečina v zgornjem delu trebuha je pogosta težava, vzrok zanjo pa so lahko bolezni različnih organov. Pogosti vzroki za bolečino v zgornjem delu trebuha so gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) ter razjeda na želodcu in dvanajstniku. Poleg bolečine so znaki razjede še nelagodje v trebuhu ali spodnjem delu prsnega koša, občutek želodčne polnosti, napenjanje po hrani, spahovanje, slabost in zgaga.
Bolečina v predelu ušes je lahko zelo huda, po nekaterih podatkih je celo ena najhujših bolečin v telesu nasploh. Najpogostejši vzrok je vnetje ušesa, to pa je posebej pogosto pri majhnih (in malo večjih) otrocih. Ponavadi je posledica prehlada in zamašenega noska, ko se srednje uho ne more dovolj dobro »zračiti«, ko je komunikacija med srednjim ušesom in nosom nezadostna. Pa poglejmo nekaj anatomskih osnov.
Vsakdo se je že kdaj soočil z bolečinami v glavi, saj gre zagotovo za najpogostejše zdravstvene težave. Vzroki za nastanek glavobola so lahko zelo različni: včasih so posledica druge bolezni, še večkrat pa življenjskega sloga.
Bolečina v križu je eden od petih najpogostejših razlogov za obisk zdravnika in zelo pogost razlog za izostanek z dela. Je tudi vodilni razlog za invalidnost.
Srčno popuščanje je sindrom, ko srčna mišica zaradi različnih vzrokov ni več sposobna po telesu prečrpati zadostne količine krvi ob naporih ali celo v mirovanju. Povzročijo ga lahko hipna, akutna stanja, pogosteje pa številni dejavniki vodijo v srčno popuščanje na daljši rok, takrat govorimo o kroničnem srčnem popuščanju.
V zadnjih prispevkih smo obširno govorili o zdravju in imunskem sistemu, zato le na kratko ponovimo osnove in se pretežno posvetimo tistim dejavnikom, na katere lahko vplivamo sami.
Nastopila je jesen ter z njo večje število prehladnih obolenj in težav, povezanih s tem sicer v večini primerov nenevarnim virusnim napadom na naše telo. Razen seveda takrat, ko se razvije kaj resnejšega … Letos seveda z velikim predznakom strahu in sumničavimi pogledi, ko bo kdo v naši bližini zakašljal ali kihnil.
Prihaja jesen in z njo sezona prehladov ter drugih okužb dihal. Kar ne bi bilo nič novega ali zaskrbljujočega, če nas letos ne bi presenetil covid-19. Zaradi neznanega poteka nove bolezni, nepredvidljivega širjenja virusa, vprašljivega uspeha zdravljenja in neobstoja cepiva smo bili podvrženi edini znani in učinkoviti metodi preprečevanja širjenja okužbe – izolaciji.
Vsak dan nas obkrožajo milijarde bakterij in virusov. Za številne od njih človeško telo ponuja neomejene vire prehranjevanja in razmnoževanja, toda vdor v človeški organizem zanje ni lahko opravilo.
Svet se je v zadnjih petih mesecih precej spremenil. Pravzaprav mnogo bolj, kot je bilo to kadar koli moč pričakovati. Epidemija covid-19 sicer (še) ni šla v kataklizmične razsežnosti, a se je vseeno spremenilo marsikaj. Nekatere – redke – stvari na bolje, premnoge – žal – na slabše. In optimizmu navkljub konca ni videti. Prav nasprotno – po zgodovinskih izkušnjah sodeč najhuje šele prihaja.
