Glavobol
Vsakdo se je že kdaj soočil z bolečinami v glavi, saj gre zagotovo za najpogostejše zdravstvene težave. Vzroki za nastanek glavobola so lahko zelo različni: včasih so posledica druge bolezni, še večkrat pa življenjskega sloga.
Kar 70–90 odstotkov vseh ljudi vsaj enkrat v življenju izkusi lasten glavobol. Ta se najpogosteje pojavlja med 20. in 45. letom. Zaradi širokega spektra možnosti povzročiteljev glavobola pravimo, da skoraj vsakega petega obiskovalca ambulante vsaj malce moti tudi glavobol. Zdravnikova naloga je, da čim prej natančno loči nenaden, močan glavobol od blažjega, ponavljajočega se glavobola in obenem razmišlja o kaki drugi, prikriti težavi, ki se pri bolniku kaže kot glavobol. In prav to je vrlina dobrega diagnostika.
Medicinska razdelitev glavobolov (glede na veljavna mednarodna merila) jih razvršča v tri razrede:
Primarni glavobol: ne poznamo pravega organskega vzroka. Sem prištevamo migreno, tenzijski glavobol, glavobol v rafalih in druge primarne glavobole.
Sekundarni glavobol: zaradi možgansko-žilnih vzrokov, zaradi možganskih tumorjev, glavobol, povezan z okužbami in visoko telesno temperaturo, glavobol, ki sledi poškodbam, glavobol zaradi dehidracije, glavobol zaradi težav z očmi, s sinusi in z ušesi, glavobol zaradi prekomerne uporabe analgetikov, kofeina, alkohola, estrogena in glavobol zaradi psihiatričnih bolezni.
Obrazna bolečina in nekateri drugi glavoboli.
Tenzijski glavobol
je najpogostejši, bolniki ga opišejo kot topo, stiskajočo bolečino, ki je lahko eno- ali dvostranska in zato kot »pas« objema glavo. Bolečina običajno proti večeru postopoma izzveni, bolniki pa jo lokalizirajo v sencih, zatilju in na vrhu lobanje. Mnogi jo zamenjajo z migrenskim glavobolom, čeprav pri tenzijskem glavobolu ni siljenja na bruhanje in težav z občutljivostjo za svetlobol, lahko pa ima bolnik obe vrsti glavobola! S tovrstnim glavobolom so neredko povezane motnje spanja, depresija, bolečine v vratni hrbtenici in mišicah vratu, stresne preobremenitve…
Številni bolniki s tenzijskim glavobolom prekomerno uživajo protibolečinska zdravila. Zdravnik ob pregledu praviloma ne najde nobenih nevroloških motenj. Če se glavobol pojavi nenadno kot epizodni napad, priporočamo vaje za raztegovanje in razgibavanje ter kratkotrajno protibolečinsko zdravljenje (občasno v kombinaciji z anksiolitikom). Ob kroničnem, dalj časa trajajočem tenzijskem glavobolu prekinemo prekomerno uporabo analgetikov in poskušamo blažiti glavobol s sproščanjem, z masažo, akupunkturo, s fizioterapijo ali po potrebi z blažjim antidepresivom, anksiolitikom ali mišičnim relaksantom.
Migreno
opredeljujemo kot prehodno hudo bolečino na eni strani glave. Prizadene 10 % populacije, v glavnem tiste, ki so v aktivni delovni dobi. Pri ženskah se pojavlja trikrat pogosteje kot pri moških. Bolniki jo opisujejo kot enostransko, utripajočo, močno bolečino, ki se lahko širi na obe strani glave. Fizična aktivnost bolečino dodatno poslabša in neredko jo spremlja bruhanje, občutljivost na zvok, vonjave in svetlobo. Tudi hormonske spremembe (menstruacija), stres, motnje ritma spanja in budnosti, vremenske spremembe, izpustitev obroka (zajtrka), nekatere vrste zdravil, hrane in pijače (čokolada, rdeče vino, določeni siri in oreščki) pogosteje povzročajo migrenske napade pri občutljivih osebah. PRED »pravim« migrenskim napadom ima okoli 15 % bolnikov tako imenovano avro (ki lahko traja od nekaj minut do ure) in šele tej sledi glavobol, slabost in bruhanje. Avra se pretežno izraža vidno, ko se pojavijo svetleče strele, pike, nejasen vid, temne sence ali izpad polovice vidnega polja. Pri nekaterih bolnikih se kaže avra kot občutek mravljinčenja po eni polovici telesa, kot govorna motnja, celo kot ohromelost ene polovice telesa, pri redkih kot zmedenost. Migrena je resna onesposabljajoča bolezen, ki pomembno posega v življenja milijonov ljudi po svetu, saj vpliva na njihovo dobro počutje, družinsko in socialno življenje ter delovno ustvarjalnost. Med posameznimi napadi zdravnik običajno ne opazi nevroloških znakov bolezni!
V času migrenskega napada naj bolnik počiva v tihem in temnem prostoru. Bolnik naj osebnemu zdravniku opiše vrsto migrenskega napada. V primeru bruhanja naj bolnik uživa zdravila v obliki svečk ali nosnih pršil, ne pa v obliki tablet, ker jih bo izbruhal (zdravilna učinkovina ne bo učinkovala). Zdravljenje migrene je stopenjsko in poskušamo ga prilagoditi vsakemu bolniku posebej. Sodelovanje, zaupanje in iskren pogovor z osebnim zdravnikom so nujni pogoji za lajšanje težav.
Dandanes imamo na voljo širok spekter zdravil, od nesteroidnih antirevmatikov do triptanov (imigran, sumigra, zomig, frotan …) za hujše ali daljše migrenske napade, v nosečnosti (v začetku nosečnosti) pa lahko uporabljate le naproksen, sicer sta ves čas nosečnosti dovoljena paracetamol (lekadol, daleron, panadol) in dodatek magnezija. Ob pogostejših napadih migrene (večkrat na mesec) priporočamo preventivno zdravljenje.
Bolnikom priporočamo redno vodenje dnevnika glavobola, saj bodo ob morebitni napotitvi bolnika k specialistu nevrologu (v ambulanto za zdravljenje glavobola) samo tako lahko natančno opisali povzročilne dejavnike in jakost/trajanje migrene.
Sekundarni glavoboli
Na sekundarne glavobole moramo pomisliti, kadar se glavobol pojavi na novo ali če se razlikuje od običajnega glavobola, ki ga že poznamo. Pomembno je, da se pri diagnozi glavobola osredotočimo na opozorilne znake, na primer, ko gre za nov začetek ali spremembo znanega glavobola pri bolnikih, starejših od 50 let; nenaden glavobol, ki v kratkem času doseže maksimalno jakost (od 1 sekunde do 5 minut); žariščne nevrološke znake, na primer ohromelost udov in avro, ki traja manj kot 5 minut ali več kot 1 uro; nežariščne nevrološke znake, kot je zmedenost; spremembo frekvence glavobolov; pridružene znake ob glavobolu, ki ga spremeni položaj telesa; nočne glavobole, ki bolnika zbujajo; glavobole, ki jih povzroča telesna dejavnost ali na primer kašelj, smeh, pretegovanje; pri bolnikih z dejavniki tveganja za trombozo možganskih ven otrdelost tilnika; zvišano telesno temperaturo ali nov glavobol pri bolnikih z anamnezo raka.
Glavobol ob gripi in prehladu
predstavlja eno od vrst sekundarnega glavobola in ga lahko povzroča zvišana telesna temperatura, zapora sinusov zaradi goste sluzi (obnosni, čelni sinusi) ali zaradi okužbe sinusov z virusi, bakterijami ali glivami. Pri taki vrsti glavobola uporabljamo dekongestive in »mehčalce« sluzi, saj olajšajo izločanje sluzi, blage analgetike (paracetamol ali aspirin), obenem pa svetujemo tople napitke, počitek in ob normalni telesni temperaturi še obisk savne. Če glavobol traja več dni, če se stopnjuje in ga spremlja še boleče premikanje glave navzdol, obrazna bolečina, gnojni izcedek iz nosu, kašelj, obiščite zdravnika, saj boste verjetno potrebovali antibiotik.
Glavobol zaradi bolečine v vratu
ali cervikogeni glavobol je povezan z boleznimi vratne hrbtenice. Povezava z migreno in glavobolom tenzijskega tipa je nejasna. Vzrok za 14 do 18 odstotkov kroničnih glavobolov je mišično-skeletna funkcionalna motnja ali okvara vratne hrbtenice. Tovrstni glavobol se pojavlja po eni ali obeh straneh vratu in zatilju ter lahko izžareva v različne predele glave ali obraz ali oboje hkrati. Bolečina lahko omejuje gibanje vratu ali spremeni njegovo držo in je povezana s prisiljeno držo, omejeno gibljivostjo, povečanim mišičnim tonusom in občutljivostjo vratnih mišic.
Z ročnim pregledom lahko ugotovimo mobilnost sklepov, otrdelost mišic in omejeno gibljivost vratu. V hujših primerih lahko z laboratorijsko in slikovno diagnostiko ugotovimo anatomske okvare hrbtenjače in živčnih korenin. Pri vseh bolnikih z glavobolom je treba pregledati vrat in oceniti njegovo držo, preveriti obseg gibljivosti, mišični tonus in mišično občutljivost.
Glavobol po prometni poškodbi
– po zanihanju glave, kjer so prisotne tudi bolečine v vratni hrbtenici in se širijo po zadnjem delu glave navzgor. Tovrstni glavobol se pojavi po prometni nesreči. Sprva se pojavlja že zjutraj, najhujši je 2.–3. dan po poškodbi, traja pa lahko še več tednov po poškodbi, tako da veliko bolnikov zmotno misli, da je z njimi kaj resneje narobe! Sčasoma tovrsten glavobol popolnoma izzveni. Premikanje glave, še posebej pogled v strop, bolečine okrepi. Bolečino blažimo s toplimi obkladki, hladne obloge jo okrepijo. Zdravnik vam bo predpisal fizioterapijo ali vam svetoval akupunkturo. V začetno pomoč vam bodo tablete proti bolečini.
Anevrizme
so izbokline, ki zaradi oslabelosti žilne stene nastanejo na arterijah. Podobne so balončkom, ki se polnijo s krvjo in lahko počijo. Posledica razpoka možganske anevrizme je krvavitev v možganske ovojnice, ki jo imenujemo subarahnoidna krvavitev. Ob tem se običajno pojavi nenaden, eksploziven glavobol, ki je zelo intenziven, difuzen in ga bolniki opisujejo kot »najhujši glavobol v življenju«. Lahko se pojavi med dnevnim počitkom ali ob fizičnem naporu. Mnogi dodatni simptomi, kot so preobčutljivost za svetlobo, slabost, bruhanje in izguba zavesti, so posledica zvišanega znotrajlobanjskega tlaka. Očesno krvavitev najdemo običajno v povezavi z anevrizmami sprednjega možganskega krvnega obtoka. Gre za nujno zdravstveno stanje, ki zahteva takojšen obisk pri zdravniku.
Samopomoč kot oblika (začetnega) zdravljenja glavobola
Ob vsakodnevnem delu v ambulanti opažamo, da bolniki ne poznajo v zadostni meri tako imenovane samopomoči in se ob glavobolu zelo prestrašijo.
Navodila ob glavobolu:
Zdrav način življenja je temelj za preprečevanje glavobola, z izbiro zdrave in raznolike hrane ter rednim zajtrkom, ob zadostnem vnosu tekočin ter zadostni fizični aktivnosti (Pozor! Prekomerna in izčrpavajoča fizična aktivnost lahko vodi do glavobola!), kot so hoja, plavanje, kolesarjenje. Potrebna sta dovoljšen spanec in sprostitev pred spanjem, zvečer ne uživajte kofeinskih napitkov.
Stres in glavobol sta zelo povezana. Poenostavite si življenje in namesto da zapolnjujete dneve z več in več dejavnostmi, poskušajte kakšno izpustiti. Počivajte. Že samo kratek sprehod vam bo olajšal glavobol. Uporabite tehnike sproščanja. Ne obremenjujte se s stvarmi, na katere ne morete vplivati!
Prisilna pisarniška drža in dolgo sedenje povzročita napetost v mišicah in ta lahko vodi v glavobol. Bolečo mišico nežno zmasirajte s koščkom ledu in zatem grejte z vročo brisačo. Pomagata tudi vroča prha in masaža.
Bolniki z migreno imejte vedno s seboj tablete proti tej tegobi (v službenem predalu, v torbici, med športno opremo). Pravočasno preglejte, ali imate tabletko »na zalogi«. Ni hujšega od migrene v nedeljo popoldne ali na dopustu. Zdravila za pomiritev migrene morate vzeti takoj, ko začutite »tiste migrenske znake« ali po avri, če imate migreno z avro! Nikakor pa ne pred pojavom avre.
Doktor svetuje
Glavobol v večini primerov ne pomeni resne bolezni. V nekaterih primerih pa morate vendarle čim prej poiskati zdravniško pomoč!
Previdnost velja pri glavobolih, ki se postopno slabšajo in vedno bolj onemogočajo kakovost življenja. Takrat obiščite zdravnika.
Zdravnik bo želel vedeti:
- Kdaj se glavobol pojavi, ob kakšni aktivnostih, tudi ponoči?
- Kakšen je glavobol? Tiščoč, oster, pekoč? Na katerem mestu je, kam se širi?
- Kako dolgo traja in kaj ga sproži ali omili?
- Kako pogosti so glavoboli, so zmeraj isti, so sedaj pogostejši, se spreminjajo?
- Ali vam zdravila proti bolečini pomagajo?
- Če se glavobolu pridružijo še: ponavljajoče se bruhanje s slabostjo, nevrološki izpadi (izpadi vidnega polja, trd tilnik, otrplost, nenadna motnja govora), napad zvečanega očesnega pritiska, epizode nezavesti ob glavobolu …, takoj obiščite zdravnika!
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
