Svet se je v zadnjih petih mesecih precej spremenil. Pravzaprav mnogo bolj, kot je bilo to kadar koli moč pričakovati. Epidemija covid-19 sicer (še) ni šla v kataklizmične razsežnosti, a se je vseeno spremenilo marsikaj. Nekatere – redke – stvari na bolje, premnoge – žal – na slabše. In optimizmu navkljub konca ni videti. Prav nasprotno – po zgodovinskih izkušnjah sodeč najhuje šele prihaja.
Za zaščito pred okužbami velja izrek »Bolje preventiva kot kurativa« v vsakem letnem času in ne glede na to, ali smo na potovanju doma, v tujini, v službi ali doma. V boju proti nalezljivim boleznim so zelo učinkoviti prav preventivni higienski ukrepi in ukrepi ter dejavnosti za krepitev imunskega sistema ter fizičnega in psihičnega zdravja.
Sončna svetloba dokazano pozitivno deluje na naše razpoloženje. Vendar se moramo pri izpostavljanju soncu zavedati tudi negativnih posledic, ki lahko nastopijo hitro ali pa se pokažejo šele po več letih.
Da se zaščitite pred kožnim rakom, poglejte gor. Če vidite sonce, se zaščitite. Če vidite polno luno, je čas za vaš mesečni pregled kože. To je letošnje sporočilo evropskih dermatologov v želji po zmanjšanju števila obolelih s kožnim rakom in zmanjšanju umrljivosti zaradi kožnega raka.
Najpogostejše tri vrste kožnega raka so bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom, oba sta tumorja povrhnjice, ter melanom, ki je maligni tumor pigmentnih celic melanocitov. Najpomembnejši dejavnik iz okolja, ki privede do nastanka kožnega raka, je prekomerno izpostavljanje soncu. Poglavitna lastnost malignih tumorjev, tudi kožnega raka, je neomejena, nenadzorovana rast in sposobnost zasevanja v oddaljena tkiva in organe, ki lahko povzroči smrt. Na srečo je kožni rak, ki ga odkrijemo in zdravimo zgodaj, ozdravljiv.
Nas je veliko. Virusov še mnogo več … Z njimi nismo ravno najboljši prijatelji, moramo pa nekako sobivati. Včasih je močnejši eden, drugič drugi. Tale zadnji, na katerega so se usmerili žarometi v zadnjih mesecih, nam je še posebno zagrenil in spremenil življenja. Oziroma smo si jih, so nam jih … Verjamem, da vse dobronamerno in v najboljši veri, da se dela in da delamo najboljše za preživetje človeške rase. Ne bom se spuščala v analizo virusa, okuženost, prekuženost, načine prenosa, oceno ukrepov, odlokov, smotrnost zaščite in namen raziskav, pa koliko so bile stare fotografije, objavljene v medijih, pa kdo je bil koliko star pa koliko bolezni je imel … kdo ima profit in kdo se igra z nami in druge, že velikokrat predelane teme. O tem naj ima vsak svoje mnenje.
Zaradi krize, ki jo je povzročil koronavirus, je turizem v Evropi in po vsem svetu ena od panog, ki jih je epidemija najbolj in najhitreje prizadela. Stroge omejitve gibanja, ki ne veljajo le med državami, temveč tudi znotraj njih in v samih mestih, so povzročile strmoglavljenje povpraševanja po turističnih storitvah. Čeprav države počasi začenjajo sproščati ukrepe, ostaja negotovo, kdaj bodo razmere dopuščale potovanja in namestitve v turističnih krajih.
Pandemija covida-19 ima lahko hude posledice z visoko smrtnostjo obolelih in grozečim kolapsom zdravstvenega sistema ter različne dolgoročne posledice. V boju zoper covid-19 je zelo učinkovita zlasti preventiva.
Kronična venska insuficienca je bolezen venskega ožilja nog. Bistven dogodek v nastanku krčnih žil je popuščanje, nezadostnost oziroma »insuficienca« sistema zaklopk, ki v venah normalno delujejo kot »protipovratni ventili«
Kronična venska bolezen prizadene veliko ljudi. Ker vene nog ne uspejo več učinkovito odvajati venske krvi proti srcu, ta v njih zastaja ali teče celo v napačno smer, navzdol. Vene se trajno razširijo in pojavijo se značilne težave: otekanje, utrujene, težke ali boleče noge ter nočni krči v mečih. Te težave se značilno zmanjšajo po hoji ali dvigu nog, gretje jih poslabša, hlajenje pa omili.
