Kronična venska bolezen prizadene veliko ljudi, s staranjem je vse pogostejša. Vensko popuščanje se zgodi, ko vene nog ne uspejo več učinkovito odvajati venske krvi proti srcu. Kri v njih zastaja ali teče celo v napačno smer, stran od srca. Vzrok zastajanja venske krvi je neučinkovitost venskih zaklopk in prekomerna razširitev ven.
Ledvice so najpomembnejši človekov organ za izločanje topljivih snovi iz telesa, njihova naloga je filtriranje krvi. Iz krvi, ki v ledvico priteka po arteriji, se v ledvični meh izločijo odvečna voda in odpadne snovi – urin. Preostanek krvi se prek ledvične vene vrne v krvni obtok, urin pa prek sečevoda odteka v mehur in se izloči iz telesa.
Z bolečino v hrbtenici se bo srečal tako rekoč vsakdo med nami, saj s staranjem prihaja do kopičenja degenerativnih sprememb na njej. Težava prizadene oba spola enako pogosto.
Prvi poskus estetske povečave dojk so opravili leta 1895, ko je nemški kirurg Vincenz Czerny pacientki z asimetrijo dojk po odstranitvi tumorja tja vstavil lipom (avtologni maščobni benigni tumor). V letu 1903 je čikaški kirurg Charles Miller odprl svojo privatno kliniko, kjer se je lotil povečave dojk z vstavljanjem celuloida, svile in slonovine.
Krčne žile uvrščamo v sklop kronične venske bolezni (KVB) in so pogost vzrok bolečin v nogah. Značilne težave, ki jih povzročajo krčne žile, so utrujene, težke ali boleče noge ter otekanje goleni in gležnjev. Te težave se čez dan stopnjujejo in so najizrazitejše zvečer, zjutraj pa jih praviloma ni.
Zaradi različnih prehranskih navad praviloma težko govorimo o normalnem absolutnem številu pogostosti odvajanja blata, na splošno pa za normalno šteje od trikrat na dan do trikrat na teden. Zaprtje (obstipacija) pomeni odvajanje majhnih količin blata, ki ga običajno spremljajo napenjanje in krči, včasih pa tudi zasušitev blata (zapeka).
Najpogostejši razlogi za bolečine v stopalu so nepravilen način hoje, zvračanje stopal, ploski stopalni lok, šibke mišice goleni in stopala ter različne prirojene ali pridobljene deformacije prstov.
Številni slabo prenašajo mleko in ena pogostih presnovnih motenj je laktozna intoleranca. Zaradi pomanjkanja encima laktaza se lahko pojavijo neprijetni krči v trebuhu, napenjanje, driska in slabost. Simptome lahko olajšamo na različne načine, predvsem s prehrano.
Maščob je več vrst in medtem ko so nekatere nepotrebne (nasičene maščobe in transmaščobe) in so lahko celo zelo škodljive, so druge nujno potrebna hranila (esencialne maščobne kisline).
V zobozdravstvu se vse pogosteje srečujemo s sistemskimi vplivi na dogajanja v ustih, zato svoje terapije temu prilagajamo ali pa usmerjamo v dolgoročno ohranitev oziroma zaščito zdravih dlesni in zobovja. Tudi protetične izdelke načrtujemo tako, da čim manj ogrožajo sistemsko zdravje.
