Koža obraza z leti izgublja čvrstost, svežino in enakomeren ten. Pojavijo se drobne linije, gube, zmanjšana napetost kože, neenakomerna tekstura, razširjene žilice ter pigmentne spremembe. Na to ne vpliva le čas, temveč tudi vsakodnevna izpostavljenost soncu, stres, onesnaženje in življenjski slog.
Prihod pomladi prinaša številne radosti, vendar se mnogi v tem času spopadajo s spomladansko utrujenostjo, ki se lahko kaže v obliki zaspanosti, glavobolov in pomanjkanja energije. Kako se torej boriti proti tej sezonski malodušnosti? Odgovor je preprost in dostopen: redna telesna aktivnost.
Vsebina potovalne lekarne naj bo prilagojena trajanju in kraju potovanja, kljub vsemu pa naj v njej ne manjkajo nekatere osnovne stvari. Še posebno veliko pozornost je treba posvetiti zdravilom, ki jih redno jemljemo.
Slabost in vrtoglavica, ki prizadeneta nekatere med potovanjem v vozilu, sta neprijetni, še posebej, če povzročata bruhanje. Potovalna slabost je resda neprijetna, vendar povsem nenevarna. Z upoštevanjem določenih priporočil med potovanjem in pred njim jo lahko poskušate omiliti ali celo povsem odpraviti.
Številni pravijo, da se mora človek z leti sprijazniti z dejstvom, da ga vsako jutro nekaj boli. Težave s hrbtenico se sčasoma pokažejo pri vsakomur, ki dočaka zadostno starost, saj je podvržena vsakodnevnim obremenitvam. Kaj lahko storimo, da težave odložimo?
Ena najpogostejših motenj srčnega ritma pri odraslih, katere pojavnost s starostjo narašča, je atrijska fibrilacija (AF). V starosti 80 let prizadene že deset odstotkov starostnikov. Bolezen je približno enako zastopana med spoloma in vsemi rasami.
Z lepim vremenom je oživela tudi narava. Zeleni travniki, cvetoča polja in drevesa
nam lahko prinesejo veliko veselja, razen če ste eden tistih, ki jih pesti seneni nahod. To je zelo pogosta oblika alergije na pelode rastlin. V Evropi naj bi imel alergijski rinitis (vnetje nosne sluznice) že vsak četrti prebivalec. Razlog za večjo alergenost rastlin in manjšo odpornost naših dihalnih poti je onesnaženost zraka.
Glikemični indeks (GI) je enota, po kateri so razvrščena živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate glede na to, kako dvignejo sladkor v krvi v primerjavi s čisto glukozo – ta dvigne raven sladkorja v krvi v merski enoti 100. Poznamo tri skupine – živila z nizko, srednjo in visoko vrednostjo GI. Zakaj je pomemben GI GI
Dedni dejavniki, pridružene bolezni in življenjski slog najbolj vplivajo na tveganje za kožnega raka. Letošnje sporočilo dermatologov v želji po zmanjšanju števila obolelih in umrlih zaradi kožnega raka je usmerjeno v življenjski slog, povezan z izpostavljanjem soncu. Na dedne dejavnike in pridružene bolezni ne moremo vplivati, z odgovornim obnašanjem na soncu pa lahko poskrbimo, da bo »UV-kilometrina« čim manjša.
Klopi živijo v Sloveniji skoraj povsod, pred njimi smo varni le visoko v gorah (a moramo
do tja priti brez slepih potnikov – klopov). Živijo namreč v gozdni podrasti in travi do
600 metrov nadmorske višine, včasih pa tudi višje (vse do 1600 metrov).
