Pojem »telemedicina« se je začel pojavljati že konec prejšnjega tisočletja in skupaj z razvojem računalniške in telefonske opreme je v zadnjih letih ponekod že zavzel svoje mesto v zdravstveni stroki. Gre za izvajanje nekaterih zdravstvenih storitev na daljavo, največkrat v obliki videoklicev, telefonskih klicev ali elektronskih sporočil, prek katerih lahko zdravstveni strokovnjaki uporabnikom pomagajo z navodili in nasveti.
V zadnjih prispevkih smo obširno govorili o zdravju in imunskem sistemu, zato le na kratko ponovimo osnove in se pretežno posvetimo tistim dejavnikom, na katere lahko vplivamo sami.
Izredni profesor dr. Tomaž Kocjan, dr. med., specialist internist endokrinolog, je vodja Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana ter učitelj na Katedri za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Pravi, da neke prav izrazite želje po študiju medicine sicer v otroštvu ni imel, so ga pa že v osnovni in pozneje v srednji šoli bolj zanimali naravoslovni predmeti. Na koncu se je odločal med kemijo, njegov oče je bil namreč kemik in raziskovalec, in medicino. Prav zato je na informativni dan obiskal obe fakulteti, za kemijo in medicino. Slednja je nanj naredila bistveno boljši vtis. Takrat so bili še sprejemni izpiti. Ko jih je opravil, je šel na služenje vojaškega roka, saj so šli takrat v vojsko mladi po končani srednji šoli.
Okužbe sečil so pogost razlog obravnave v ambulanti družinskega zdravnika (takoj za okužbami dihal). Najpogostejši povzročitelj vnetij sečil je bakterija, ki izvira iz debelega črevesja (Escherichia colli). Okužba se največkrat širi po sečnici navzgor, proti sečnemu mehurju in vse do ledvic.
Naš življenjski slog in naše duševno stanje pomembno vplivata na izbiro hrane, količino in pogostost hranjenja. Zato ni presenečenje, če enako velja za odvajanje. Prehrana, starost, način življenja, bolezni in celo zdravila določajo, kako pogosto in uspešno se bomo lahko olajšali na stranišču.
Zadnja dva tedna se najpogosteje zjutraj in zvečer soočam z bolečinami v mišicah in sklepih, občasno mi je tudi slabo in me boli glava, kar se mi zdi zelo nenavadno, saj nikoli nisem imela težav z glavoboli. Počutim se utrujeno in nemočno, včeraj pa sem na desnem gležnju opazila še rdečkast madež. Ali je možno, da gre za reakcijo zaradi ugriza klopa?
Osnovno gonilo človeškega napredka sta že od pradavnine dvojčka radovednost in dvom. Zahvaljujoč radovednosti je človek začel raziskovati ozadje različnih pojavov, zaradi dvoma pa se ni zadovoljil s prvo razlago, na katero je naletel, temveč je iskal dalje in našel (naj)verjetnejšo.
Nastopila je jesen ter z njo večje število prehladnih obolenj in težav, povezanih s tem sicer v večini primerov nenevarnim virusnim napadom na naše telo. Razen seveda takrat, ko se razvije kaj resnejšega … Letos seveda z velikim predznakom strahu in sumničavimi pogledi, ko bo kdo v naši bližini zakašljal ali kihnil.
Že od začetka epidemije 2020 si zdravniki prizadevamo za preprečevanje smrti zaradi covid-19. Med drugim smo poudarjali tudi dobrobit nadomeščanja vitamina D v obdobju okužb dihal, kar smo podprli z dokazi študij iz preteklosti za preostale virusne okužbe dihal.
Poletja je konec … Ste bili na dopustu? Ste se sprostili? Ali ne čisto zares? Ste se v novo realnost vrnili dobre volje in polni energije, pripravljeni za soočanje z novimi izzivi? Letos je v luči pandemije, strahu pred boleznijo in vsakodnevnega spreminjanja situacije ter ukrepov povratek v vsakdan nedvomno še bolj stresen – in milo rečeno nelagoden.
