Osnovno gonilo človeškega napredka sta že od pradavnine dvojčka radovednost in dvom. Zahvaljujoč radovednosti je človek začel raziskovati ozadje različnih pojavov, zaradi dvoma pa se ni zadovoljil s prvo razlago, na katero je naletel, temveč je iskal dalje in našel (naj)verjetnejšo.
Nastopila je jesen ter z njo večje število prehladnih obolenj in težav, povezanih s tem sicer v večini primerov nenevarnim virusnim napadom na naše telo. Razen seveda takrat, ko se razvije kaj resnejšega … Letos seveda z velikim predznakom strahu in sumničavimi pogledi, ko bo kdo v naši bližini zakašljal ali kihnil.
Že od začetka epidemije 2020 si zdravniki prizadevamo za preprečevanje smrti zaradi covid-19. Med drugim smo poudarjali tudi dobrobit nadomeščanja vitamina D v obdobju okužb dihal, kar smo podprli z dokazi študij iz preteklosti za preostale virusne okužbe dihal.
Poletja je konec … Ste bili na dopustu? Ste se sprostili? Ali ne čisto zares? Ste se v novo realnost vrnili dobre volje in polni energije, pripravljeni za soočanje z novimi izzivi? Letos je v luči pandemije, strahu pred boleznijo in vsakodnevnega spreminjanja situacije ter ukrepov povratek v vsakdan nedvomno še bolj stresen – in milo rečeno nelagoden.
Naš življenjski slog in naše duševno stanje pomembno vplivata na izbiro hrane, količino in pogostost hranjenja. Zato ni presenečenje, če enako velja za odvajanje. Prehrana, starost, način življenja, bolezni in celo zdravila določajo, kako pogosto in uspešno se bomo lahko olajšali na stranišču.
Hrbtenica je steber našega telesa, omogoča gibljivost glave in trupa, telesu zagotavlja oporo, ravnotežje in pokončno držo. Skolioza pomeni ukrivljenost hrbtenice vstran, ki se najpogosteje pojavi v obdobju hitre rasti tik pred puberteto.
Gre za aminokislino, ki je prisotna v telesu vsakega posameznika. Določene količine homocisteina so koristne, težava pa nastane, ko se raven te aminokisline pretirano dvigne. Previsoka količina homocisteina v telesu naj bi bila na primer povezana z boleznimi srca in ožilja ter z avtoimunskimi obolenji.
Luskavica ali psoriaza je kronična in nenalezljiva vnetna bolezen, ki lahko prizadene več organskih sistemov. Prizadene približno 1–5 % ljudi. Najpogosteje se kaže na koži kot dobro omejene rdečkaste in ploščate spremembe, pokrite s srebrnkastimi luskami, predvsem na koži komolcev, kolen, lasišča ter nad trtico in ledveno hrbtenico.
Dr. Majo Trošt so že od osnovne šole zanimali bolj naravoslovni predmeti, tako da je bilo že takrat popolnoma jasno, da si želi nadaljevati na srednjo šolo, kjer bo poudarek na naravoslovju. Po srednji naravoslovni šoli je razmišljala o kemiji, farmaciji in sorodnih vedah, a je prevladalo zanimanje o delovanju človeškega telesa. To je bilo tisto, kar jo je privedlo do študija medicine.
Možganska kap (MK), ki je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, je zelo resen akutni bolezenski pojav, ki ga povzroči nenadna motnja pri oskrbi možganov s krvjo, kar jih lahko poškoduje. Prav tako je eden vodilnih vzrokov za dolgotrajno in pogosto težko invalidnost. Je tudi pomemben vzrok kognitivnega upada. Zato pomeni tako za družbo kot za družino veliko materialno in psihično breme. V Sloveniji se v zadnjih letih zaradi MK zdravi okoli 4400 prebivalcev na leto, okoli tretjina jih umre, polovica preživelih pa ostane hujše telesno okvarjena.
