Naš življenjski slog in naše duševno stanje pomembno vplivata na izbiro hrane, količino in pogostost hranjenja. Zato ni presenečenje, če enako velja za odvajanje. Prehrana, starost, način življenja, bolezni in celo zdravila določajo, kako pogosto in uspešno se bomo lahko olajšali na stranišču.
Hrbtenica je steber našega telesa, omogoča gibljivost glave in trupa, telesu zagotavlja oporo, ravnotežje in pokončno držo. Skolioza pomeni ukrivljenost hrbtenice vstran, ki se najpogosteje pojavi v obdobju hitre rasti tik pred puberteto.
Gre za aminokislino, ki je prisotna v telesu vsakega posameznika. Določene količine homocisteina so koristne, težava pa nastane, ko se raven te aminokisline pretirano dvigne. Previsoka količina homocisteina v telesu naj bi bila na primer povezana z boleznimi srca in ožilja ter z avtoimunskimi obolenji.
Luskavica ali psoriaza je kronična in nenalezljiva vnetna bolezen, ki lahko prizadene več organskih sistemov. Prizadene približno 1–5 % ljudi. Najpogosteje se kaže na koži kot dobro omejene rdečkaste in ploščate spremembe, pokrite s srebrnkastimi luskami, predvsem na koži komolcev, kolen, lasišča ter nad trtico in ledveno hrbtenico.
Dr. Majo Trošt so že od osnovne šole zanimali bolj naravoslovni predmeti, tako da je bilo že takrat popolnoma jasno, da si želi nadaljevati na srednjo šolo, kjer bo poudarek na naravoslovju. Po srednji naravoslovni šoli je razmišljala o kemiji, farmaciji in sorodnih vedah, a je prevladalo zanimanje o delovanju človeškega telesa. To je bilo tisto, kar jo je privedlo do študija medicine.
Možganska kap (MK), ki je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, je zelo resen akutni bolezenski pojav, ki ga povzroči nenadna motnja pri oskrbi možganov s krvjo, kar jih lahko poškoduje. Prav tako je eden vodilnih vzrokov za dolgotrajno in pogosto težko invalidnost. Je tudi pomemben vzrok kognitivnega upada. Zato pomeni tako za družbo kot za družino veliko materialno in psihično breme. V Sloveniji se v zadnjih letih zaradi MK zdravi okoli 4400 prebivalcev na leto, okoli tretjina jih umre, polovica preživelih pa ostane hujše telesno okvarjena.
Prihaja jesen in z njo sezona prehladov ter drugih okužb dihal. Kar ne bi bilo nič novega ali zaskrbljujočega, če nas letos ne bi presenetil covid-19. Zaradi neznanega poteka nove bolezni, nepredvidljivega širjenja virusa, vprašljivega uspeha zdravljenja in neobstoja cepiva smo bili podvrženi edini znani in učinkoviti metodi preprečevanja širjenja okužbe – izolaciji.
Spomnite se, kako ste se kot otrok lahko spustili v dir, preskakovali ovire, dvigovali ali metali stvari in vas naslednji dan ni nič bolelo. Z leti bo ta pojav, na žalost, vse redkejši. Mišice in vezi postanejo namreč bolj toge.
Virusne okužbe dihalnih poti povzročajo virusi, ki se naselijo v zgornjih (nos, usta, žrelo, grlo) in/ali spodnjih dihalnih poteh (pljuča). V Sloveniji se najpogosteje srečujemo z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), adenovirusi, rinovirusi, virusi influence A in B (po domače gripa), parainfluence in zadnje leto z novim koronavirusom (covid-19).
Zadnja dva meseca pri sebi opažam čedalje večje težave zaradi atopijskega dermatitisa. Še posebno na rokah, vratu in nogah je moja koža zelo suha, pojavlja se tudi srbečica. Nekje sem zasledila, da pri takih težavah pomagajo filagrin in ceramidi. Kakšen je vaš nasvet?
