V toplejših mesecih je število obolelih majhno, saj so dejavniki, kot je temperatura zraka, manj primerni za širjenje povzročiteljev okužb dihal.
V jesenskih mesecih prične število akutnih okužb dihal pričakovano naraščati in običajno doseže vrh v januarju ali februarju.
Večina ledvičnih bolezni je dokaj neopaznih, ljudje pa se jih zavejo šele, ko imajo resne težave in zaplete. Ledvici sta parna organa fižolaste oblike, nameščena tik nad pasom na obeh straneh hrbtenice.
V času praznikov se ljudje sprostijo tudi pri hrani. Uživajo preveč hrane, preveč nezdrave hrane, pogosto pa ob tem zaužijejo tudi več alkohola. Vse to je velika preizkušnja za želodec in črevo. Že same priprave na praznike nas pogosto obremenjujejo, kar seveda vpliva tudi na našo prebavo. V povprečju se med prazniki zredimo za 1,5 kg.
Bolečine v kosteh, mišicah in sklepih prizadenejo vse starostne skupine. Bolečina je prvi simptom pri mišično-skeletnih okvarah in je tudi najpogostejši vzrok za obisk zdravnika. Poleg tega, da povzroča zdravstvene, fizične in duševne težave, vpliva tudi na vsakodnevne opravke in aktivnosti.
Srčno-žilne bolezni so v razvitem svetu eden vodilnih vzrokov smrti in povišano vrednost holesterola (hiperholesterolemijo) prištevamo med najpomembnejše dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki so v Sloveniji leta 2019 povzročile kar 38 odstotkov vseh smrti. Dejavniki tveganja povišanega holesterola, kot so zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe ali kajenje, ne povzročajo bolečin, ne vplivajo na naš videz in ne zmanjšajo naše telesne zmogljivosti. Zato se ljudje njihove nevarnosti ne zavedamo. Z zavračanjem zdravljenja žal ne uspemo preprečiti razvoja srčno-žilnih bolezni in posledično srčnih infarktov.
Staranje je fiziološki proces, ki se začne z oploditvijo in ga ne moremo preprečiti. Pri staranju prihaja do sprememb v celicah, njihovi presnovi, delovanju in obnavljanju. Človek se stara vse življenje. To je individualni proces, ki se pri vsakem človeku kaže na drugačen način ter ga vsakdo zaznava in doživlja drugače.
Srce iztiska kri v arterije, po katerih potuje do vseh delov telesa, nazaj v srce pa se mora kri vračati sama. Tako mora kri pri stoječem človeku premagati več kot meter višinske razlike. Človeško telo se je temu prilagodilo tako, da ima v venah zaklopke, ki delujejo kot lopute in dovoljujejo pretok krvi le v smeri proti srcu.
Želodčna sluznica ima veliko obrambno sposobnost, kajti v želodec zanesemo s hrano in z rokami bakterije, viruse, druge toksične in telesu tuje snovi. Ne le da mora želodec zmleti hrano, da predstavlja rezervoar hrane in se v njem začne tudi presnavljanje sestavljenih sladkorjev in beljakovin iz hrane, njegova pomembna vloga je tudi v uravnavi teka.
Koristi vitamina D poznamo že mnogo let. Olje iz jeter polenovke, ki je bogat vir vitamina D, so v Evropi z namenom preprečevanja rahitisa pri otrocih uporabljali že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1931 so ga že začeli dodajati mleku in margarini. Kljub temu še danes govorimo o pomanjkanju vitamina D.
Možgani so eden najbolj skrivnostnih organov našega telesa, njihovega delovanja še zdaj ne poznamo v celoti. Sestavlja jih na milijarde živčnih celic, ki so zadolžene za različna opravila. Nekatere sodelujejo pri mišljenju, učenju in pomnjenju, druge pri orientaciji in čutnih zaznavah.
