Zdrava prehrana predstavlja enega izmed najpomembnejših temeljev za dobro počutje, urejeno prebavo in dolgoročno ohranjanje zdravja. Način prehranjevanja namreč ne vpliva le na telesno težo, temveč tudi na delovanje prebavnega sistema, hormonsko ravnovesje, raven energije, imunski sistem in celo na naše razpoloženje.
Praznični čas zaznamujejo druženja, bogato obložene mize in sproščeno vzdušje, ki pogosto vodijo v uživanje večjih količin hrane, sladkih pijač in alkohola, kot bi jih zaužili običajno. Prenajedanje je zato v tem obdobju zelo razširjen pojav, vendar ni zgolj posledica slabe samokontrole.
Človeško življenje je po navedbi dr. Trstenjaka podobno štirim letnim časom. Ob rojstvu se začenja s pomladjo in raste v vroče poletje, se dopolnjuje z rodovitno jesenjo in končuje v zimi. Starost je žal stanje, ki ni ozdravljivo, je pa zdravo.
Poletje je za mnoge izmed nas najljubši letni čas, saj nas spomni na počitnice, morje, plažo, počitek, brezdelje in zabavo. Večina izmed nas torej ob misli na poletje pomisli na sladke in prijetne plati življenja, le redko pa se ob tem spomnimo tudi na vse nevarnosti, ki jih s seboj prinaša ta letni čas. Poletje ima lahko za naše zdravje tudi temno plat, zato je dobro poznati največje nevarnosti poletja in načine, kako se jim izogniti.
Anemija ali slabokrvnost je stanje zmanjšanega števila eritrocitov (rdečih krvnih celic) in koncentracije hemoglobina (beljakovina, ki prenaša kisik) v krvi. Rdeče krvne celice vsebujejo hemoglobin.
Ste tudi vi zaradi vse krajših in mrzlih dni vedno bolj nerazpoloženi? Vas pestijo utrujenost, pomanjkanje volje, težave s koncentracijo? Potem je pravi čas, da vzamete stvari v svoje roke in si izboljšate psihično počutje.
Možgani so del osrednjega živčnega sistema. Zgrajeni so iz okoli 100 milijard živčnih celic ali nevronov in tehtajo približno od 1200 do 1400 gramov. Sestavljajo jih veliki in mali možgani ter možgansko deblo.
Na počitnice res vsi komaj čakamo. Polni pričakovanja zremo v prihajajoče dneve, ko bomo lahko sproščeni, brez obveznosti in v družbi najbližjih doživeli nekaj lepih trenutkov.
Smo v obdobju, ko smo hitro pozabili na začetke COVIDa. Zaradi prekuženosti in precepljenosti relativno malo ljudi ob drugem, tretjem ali četrtem stiku z virusom pride v bolnišnico. Zato večina misli, da je COVID sedaj manj nevaren, ne polni več bolnišnic, tudi v medijih in s strani politike se o njem govori minimalno in tako je tudi senzibilizacija javnosti manjša. Vendar je treba vzeti v obzir, da imeti prehlad dvakrat na leto ni enako, kot imeti covid-19 dvakrat na leto.
Čeprav se v današnjem času zdi, kot bi želeli družino v njenem bistvu vse bolj razvrednotiti, pa je še kako pomembna. Družina nam omogoči občutek varnosti,
saj ima vsak posameznik v družinskem sistemu svoje mesto, ki je nezamenljivo. Poleg varnosti daje tudi občutek pripadnosti – brez te se človek počuti izgubljen. Imeti občutek, da se lahko obrneš na člane znotraj družine (starše, brate, sestre),
je nekaj zelo dragocenega. Družina je neke vrste jedro, baza, kjer se naučimo ljubiti in biti ljubljeni.
