Osrednja tema: Poletje prihaja
Na počitnice res vsi komaj čakamo. Polni pričakovanja zremo v prihajajoče dneve, ko bomo lahko sproščeni, brez obveznosti in v družbi najbližjih doživeli nekaj lepih trenutkov. Zato se trudimo, da še pred počitnicami naredimo vse v službi in doma, da bomo med počitnicami lahko zadihali in prišli popolnoma spočiti in prerojeni nazaj. A počitnice niso vsemogočne. Večkrat se zgodi, da si počitnic tako močno želimo, da ob odhodu na počitnice zbolimo. Telo se ob padcu adrenalina zruši in namesto dopusta in počitka poteka okrevanje.
Vedno več študij dokazuje, da pozitivni učinki počitnic, kot so občutek sreče in dobrega počutja, izginejo že prvi teden po vrnitvi, spočitost pa izgine v roku 2 tednov. Ker so blagodejni učinki počitnic kratki, bi morali na počitnice pogosteje, da bi ohranili visoko raven zdravja in dobrega počutja, je ugotovila študija nizozemske univerze. Pogostejše, pa čeprav krajše počitnice, povečujejo zdravje in srečo. Študije so pokazale, da dolžina dopusta ne vpliva veliko na počitniške učinke na zdravje in počutje, prav tako ni pomembno in nujno, da se na počitnicah ves čas nekaj dogaja.
Kaj se dogaja s telesom na počitnicah?
V vsakdanjem življenju, ob stresnih službah, karieri in starševstvu, poteka stalno preplavljanje telesa s stresnimi hormoni, ki jih iz organizma iz različnih razlogov ne očistimo sproti. Če v organizem dovajamo več endorfina in serotonina, hormonov sreče, se iz organizma učinkoviteje odstrani kortizol, stresni hormon. Kljub navdušenosti večine Slovencev nad športnimi aktivnostmi, se bo organizem otresel adrenalina le z ne adrenalinskimi dejavnostmi. V praksi to pomeni naravo, meditacijo in biti v trenutku, tukaj in sedaj. Biti v stiku s samim seboj. Odpravljanje stresa poteka po naravni poti, lahko pa ga pospešimo s sončnimi žarki in vnosom vitamina D. Če se tega naučimo, lahko to izvajamo preko celega leta. To vpliva na osredotočenost, pogled v prihodnost, predvsem pa na intuicijo. Večkrat radi povemo, da pod vplivom adrenalina zmoremo več. Morda, a žal zgolj na kratek rok. Na dolgi rok stres hromi telo, poveča živčnost v nas, povzroča izgubo osredotočenosti in pomanjkanje volje za kreiranje novega, boljšega.
Na kaj paziti poleti
Prehrana
V vročih poletnih dnevih je treba spremeniti prehrano. Potrebno je povečati vnos tekočin na vsaj liter in pol na dan, v kolikor se potimo, pa še več. Za žejo je najprimernejša zdrava, neoporečna pitna voda, ki ji po želji lahko dodate malo limoninega soka. Pijete lahko tudi nesladkan čaj. V poletnem času je pomembno piti tudi kadar niste žejni. Ne pretiravajte s sladkimi in gaziranimi pijačami, saj vsebujejo veliko sladkorja. Zagotovite telesu dovolj vlaknin, soli in dobrih maščob (losos, tuna, olivno olje). Med hrano izberite tisto, ki vsebuje veliko vitamina A (korenje, marelice, brokoli, špinača) in vitamina C (pomaranče, jagode, paprika, krompir, paradižnik). Hrano uživajte v več manjših obrokih. Privoščite si lažjo hrano, npr. zelenjavne juhe in različne solate. Namesto sladoleda si privoščite sorbet, ki ne vsebuje toliko mlečnih maščob. Kupujte sveže in kakovostno sadje in zelenjavo, pri ostalih izdelkih pa bodite pozorni na rok trajanja. Ne jejte čez dan, v najhujši vročini, temveč predvsem, ko ste res lačni. Če imate znake srčnega ali ledvičnega popuščanja, ki se kažejo z oteklinami različnih delov telesa, predvsem nog, merite količino popite in izločene tekočine. Omejite količine alkoholnih pijač.
Poskrbite za svoje zdravje z rednim umivanjem rok, čistočo ter ustrezno pripravo in primerno shranjevanje jedi. Ne pozabite, da se bakterije najhitreje razmnožujejo v jedeh, ki jih hranite pri sobni temperaturi, zato temeljito skuhajte meso in operite sadje in zelenjavo.
Pozorni bodite tudi na začimbe, kot so poper, kajenski poper, čiliji, feferoni ipd. Imajo namreč termogenični učinek, kar pomeni, da se ob prebavi le-teh sprošča dodatna toplota. Naštete začimbe sicer rahlo pospešijo prebavo in metabolizem, kar je ugodno, če si želimo zmanjšati odvečno telesno težo, a neugodno v dnevih, ko se ne želimo pretirano znojiti. Vsebujejo namreč aktivno komponento kapsaicin, ki nudi občutek dodatne toplote in vročine, a pošlje signale možganom, da je naše telo pregreto. Posledično se začnemo še bolj znojiti, znoj pa ohlaja telo. Ob prenizkem vnosu tekočine lahko pride do dehidracije. Če se torej obilno potite in si ne želite dodatnega potu zaradi vnosa začinjene hrane, se v poletnih dneh izognite takšnim jedem, namesto omenjenih, pa hrano obogatite z drugimi zelišči in dišavnicami.
Na dobro počutje vpliva tudi zrak
V poletnih mesecih uravnajte temperaturo prostora na 24 do 27 stopinj Celzija. Relativna vlažnost zraka naj bo med 40 in 70 odstotkov. Za temperaturo v avtomobilu velja enako priporočilo kot za notranje prostore. Pomembno je, da se avtomobil najprej prezrači, šele potem se usedemo v avtomobil in naravnamo klimo na priporočeno temperaturo. Prevelike temperaturne razlike privedejo do prehladov, podhlajenosti, bolečin v grlu, glavobolov in do temperaturnega šoka. Optimalna hitrost pretoka zraka naj bo 0,1 m/s ali manj. Če vas moti tok zraka iz klimatske naprave, lahko uporabite razne premične pregrade za preusmeritev toka zraka. Vlažilec zraka lahko pomaga pri povečanju relativne vlažnosti v prostoru. Poskrbite za dobro prezračevanje prostora. Najbolje je, da se prostor prezrači zjutraj in se nato zaprejo okna, spustijo rolete in po potrebi vključi klimatska naprava.
Izpostavljanje soncu
Sonce ima mnoge dobre lastnosti, med drugim sodeluje pri tvorbi vitamina D in pripomore k boljši imunski sposobnosti. Sončenju oz. izpostavljanju soncu se izogibajte med 11. in 15. uro. Nujno je potrebna zaščita s primernim zaščitnim faktorjem. Posebej je potrebno biti pozoren na izpostavljena mesta, kot so ušesa, vrat, ramena in hrbtni del ramen ter nart. Čezmerna izpostavljenost soncu lahko povzroči opekline, alergične reakcije in tudi hujše poškodbe kože.
Nega kože v poletnih mesecih
Izogibajte se uporabi močnih mil in kozmetičnih čistilnih sredstev. Obraz si vedno umivajte z mlačno, še bolje pa s hladno vodo. Vlažilne kreme povečujejo prožnost kože. Ključno je dosledno čiščenje kože zjutraj, ko se odstrani odvečna maščoba in zvečer, ko se odstranijo ostanki ličil. Po čistilnem gelu ali toniku se priporoča nanos vlažilne kreme tako zjutraj, kot tudi zvečer, po potrebi pa še dodatna uporaba serumov za vlaženje kože. Ne smemo pozabiti na zaščito pred UV žarki.
Nega las poleti
V poletnih mesecih izbirajte izdelke, ki bodo lasem nudili vlažilno nego. Najpomembnejši od njih je vlažilni ali hranilni balzam, ki bo poskrbel tako za strukturo las kot tudi za konice. Na lase občasno nanesite vlažilno masko. Za zdravje las lahko poskrbite tudi s primerno prehrano, ki naj vsebuje vitamin B12 in proteine.
Primerni materiali oblačil
Obleka naj bo v poletnih mesecih še posebej zračna, iz naravnih materialov (bombaž) in bolj svetlih barv. Obutev naj bo primerna aktivnosti, s katero se ukvarjamo. Še posebej je to pomembno pri športu. V športne copate se obvezno obujejo nogavice iz naravnih materialov, brez izrazitih robov in vzorcev. S tem preprečimo nastanek žuljev, noga bolje diha, se manj poti, prav tako se zmanjša nevarnost zdrsa iz športnega copata.
Poletne prostočasne aktivnosti
Izleti, morje, gore, domači vrt, vse to nas sprošča, žal pa velikokrat pozabimo na drobne nevarnosti in na nujno potrebno zaščito. Pred soncem se lahko zaščitimo z obleko, pokrivali in zaščitnimi sredstvi. Proti mrčesu se zaščitimo z repelenti, priporočljivo je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Obvezno je nadomeščanje tekočin in lahka hrana. Na splošno repelente uporabljamo samo takrat, kadar je to potrebno.
- Ko so prisotni komarji in druge žuželke, uporabite repelente, predvsem tiste, ki vsebujejo DEET. Koncentracija DEET naj ne bo večja od 30 odstotkov za odrasle in ne večja od 10 odstotkov za otroke.
- Repelent varčno nanesite na izpostavljeno kožo ali na zgornje dele oblačil. Ne uporabljajte repelentov pod oblačili. Repelenti delujejo že v majhnih količinah, zato nanesite le majhne količine. Izogibajte se pršenju v zaprtih prostorih. Ne uporabljajte DEET-a v bližini hrane.
- Ne nanašajte DEET-a na roke majhnih otrok in se izogibajte uporabi okoli oči in ust. Ne uporabljajte DEET-a na poškodovani, ranjeni ali razdraženi koži.
- Ko se vrnete v zaprt prostor, umijte kožo z milom in operite oblačila, na katera ste nanesli repelent.
- Repelenti z DEET-om naj se ne uporabljajo pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Na voziček in posteljico napnite mrežo proti komarjem.
- Uporabite repelent le, ko je potrebno in se držite navodil, vključno z omejitvami za uporabo pri majhnih otrocih in največjega števila nanosov na dan.
Poskrbite za ustrezen počitek in spanje
Med razburljivimi poletnimi aktivnostmi je pomembno dati prednost počitku in spanju. Prizadevajte si za dosleden urnik spanja in poskrbite, da boste vsako noč dobili dovolj krepčilnega spanca. Spanje je bistvenega pomena za splošno dobro počutje, delovanje imunskega sistema in raven energije. Vzpostavite rutino spanja in ustvarite hladno, temno in tiho spalno okolje za optimalen počitek.
Potovalna lekarna
Potovalna lekarna naj vsebuje zdravila, ki jih vsakodnevno uporabljate in vam jih je predpisal zdravnik.
Dodatno pa na pot vzemite:
- zdravila za znižanje povišane telesne temperature in lajšanje bolečin,
- zdravila za lajšanje alergijskih težav,
- zdravila za lajšanje težav s potovalno drisko (probiotiki, rehidracijski praški),
- nekaj osnovnih pripomočkov za oskrbo manjših ran in odrgnin (razkužilo, sterilne zložence in obliže, povoj…),
- sredstva za sončenje in nego po njem,
- medicinsko oglje,
- sredstvo proti slabosti,
- zdravila za želodčne težave,
- zdravila pri težavah z zaprtjem,
- zdravila proti prehladu in bolečem grlu.
Potovalna lekarna naj se dopolnjuje glede na težave posameznika in tudi glede na lokacijo potovanja.
Zdravstvene težave poleti
Najpogostejše zdravstvene težave v poletnih mesecih in na potovanjih
Na potovanjih po podatkih različnih študij zboli od 50 do 75 odstotkov popotnikov. Večina teh težav je nepomembna, le v 5 odstotkih je potrebna zdravniška pomoč in le v 1 odstotku je potreben sprejem v bolnico. Vodilni vzrok obolevnosti med popotniki je driska (36 odstotkov), sledijo ji dihalne (21odstotkov) in druge okužbe (5 odstotkov), piki insektov (12 odstotkov) ter nesreče (7 odstotkov). Čeprav so okužbe pomemben dejavnik obolevnosti pri popotnikih, pa so te v nasprotju s splošnim prepričanjem odgovorne le za približno 1 odstotek smrti. Najpogostejši vzrok smrti med popotniki so bolezni srca in ožilja (50 odstotkov) in nesreče oziroma poškodbe (20 odstotkov). Med infekcijskimi vzroki za smrt je na prvem mestu malarija.
Še posebej pogosto, v poletnih mesecih, ko je aktivnosti na prostem več, prihaja do lahkih poškodb, odrgnin, ureznin ter krvavečih ran.
Oskrba poškodovane kože
Najpogostejše poškodbe, ki jih lahko oskrbimo doma, so odrgnine ali ureznine ter razdražena koža. Odrgnine predstavljajo poškodbo povrhnjice, ki nastane zaradi trenja ali strganja, medtem ko ureznine nastanejo zaradi stika z ostrim predmetom ter segajo globlje v tkivo. Poleg tega lahko pri razdraženi, pordeli ali luskasti koži hitreje pride do poškodbe, ki jo je potrebno zdraviti. Nepravilna in zapoznela oskrba poškodovane kože lahko vodi v okužbe ali vnetje prizadetega mesta. Ob poškodbi je zato potrebno rano najprej previdno očistiti z vodo ali mešanico vode in antiseptičnega mila. Na odrgnine in manjše rane lahko damo jodovo mrežico, ki jo kupimo v lekarni. Pri manjših poškodbah lahko poškodovano mesto suho pokrijemo. Preverimo zaščito pred tetanusom. Obnovitvena cepljenja morajo biti na vsakih 10 let, pri umazanih in globokih ranah pa cepimo že po 5 letih.
Pordelo in luskasto kožo lahko negujemo z negovalnimi mazili ali mandljevim oljem. V kolikor imate občutljivo kožo, ki je nagnjena k alergijam, pa svetujem lekarniško negovalno kremo, ki ne vsebuje kozmetičnih dodatkov. Narejena je iz 10 odstotkov olivnega olja in belobaze.
Prehladi so tudi poleti pogosti
Prehlade večinoma povezujemo s hladnejšimi meseci. Sicer drži, da so poleti prehladi precej manj pogosti kot pozimi, vendar tudi v tem letnem času niste povsem varni pred virusi. Če torej pridemo v stik s sicer “običajnimi” povzročitelji dihalnih okužb in je naše telo takrat sprejemljivo za bolezen, bomo zboleli tudi na potovanju. Zlasti takrat, kadar je potovanje daljše, kar načenja našo odpornost (potovalni stres, napori, mraz, nesreče, bolezni, pa okoliščine, ki poslabšajo naše kronične bolezni, npr. velike višine, močno sonce, izsušenost, dolgi poleti z letali). Čeprav smo pri pripravi na potovanje razumljivo bolj pozorni na bolezni, ki so v kraju potovanja za nas nove in se je zato potrebno na novo seznaniti s preventivnimi ukrepi zanje (cepljenje, izogibanje tveganju), pa hkrati ne smemo pozabiti ukrepov zoper bolezni, ki jih poznamo tudi iz domačega okolja.
Bolečine v nogah
Poleti je pogostost krčev in bolečin v nogah kar dvakrat večja kot v hladnejših mesecih. Kadar so temperature zelo visoke, lahko pride do določenih sprememb na živcih v vaših nogah. Najboljša preventiva je, da popijete dovolj vode in da uživate čim več živil, ki jih uvrščamo med naravne diuretike, na primer peteršilj in zeleno. Pomaga tudi povečan vnos magnezija.
V poletnih mesecih težko nosimo kompresijske nogavice za podporo pri krčnih žilah. Lahko si pomagate z vajami za noge in zdravilnimi učinkovinami – flavonoidi.
Rozacea v poletnih mesecih je še posebej moteča
Ljudje, ki se spopadajo z rozaceo, pogosto opazijo, da so simptomi poleti še bolj izraziti. Rozacea je vnetna kožna bolezen, katere tipični znak je prekomerno zardevanje, povezano z razširjenimi žilicami na obrazu. Priporočamo vam, da si v poletnih mesecih pomagate z aloe vero in negovalnimi mazili. Potrebno se je izogibati soncu, alkoholu in pekoči hrani, ob poslabšanju pa je potreben pregled pri zdravniku.
Visoke temperature so pogost povod za migrene
Morda se vam zdi, da so migrenski napadi naključni, vendar so pogosto povezani z določenimi sprožilci. Mednje sodijo tudi zelo visoke temperature. Če se spopadate z migreno, morate biti poleti še posebej pozorni na to, da se pravočasno umaknete pred najhujšo vročino.
Ekcem vam lahko poleti zagreni življenje
Zaradi vročine in visoke vlažnosti zraka imajo poleti ogromno težav tudi vsi, ki se bojujejo z ekcemi oziroma z atopijskim dermatitisom. Pogosto lahko situacijo še poslabša uporaba določenih krem za zaščito pred soncem. Poskušajte ugotoviti, kaj so tisti dejavniki, ki najpogosteje sprožijo nezaželeno kožno reakcijo – ekcem in se jim izogibajte, kolikor je to mogoče.
Priporočila srčnim bolnikom za poletne dni
Z mislijo na vašo srčno bolezen se vnaprej pripravite na vroče poletje, še zlasti pred odhodom na počitnice. Z nekaj dodatnimi ukrepi lahko poskrbite, da boste preprečili morebitno poslabšanje bolezni in raje uživali v lepotah poletja.
Srčne bolezni so zelo različna bolezenska stanja. Pomembno je, da glede svojega zdravstvenega stanja oziroma bolezni upoštevate navodila izbranega zdravnika ali internista.
Pred poletnim oddihom:
- si pravočasno zagotovite zalogo zdravil za čas odsotnosti,
- izberite primeren kraj za oddih, vnaprej se pozanimajte o dostopnosti nujne medicinske pomoči v kraju dopustovanja,
- dodatno zdravstveno zavarovanje vam bo ob letovanju v tujini v pomoč pri morebitnem poslabšanju bolezni,
- s seboj na dopust vzemite seznam vseh zdravil in si zapišite, kako jih odmerjati, zadnji izvid kardiologa in zadnji posnetek EKG,
- zapišite si kontaktne podatke izbranega zdravnika.
Med poletnim oddihom:
- poskrbite za redno jemanje zdravil,
- pri shranjevanju zdravil upoštevajte navodila o shranjevanju, ki so navedena na embalaži in v navodilu za uporabo,
- na pot se odpravite v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah in poskrbite za postanke,
- srčnega bolnika naj na dopustu spremlja zdrav sopotnik, ki mu lahko pomaga ob nepredvidljivih zapletih,
- pijte pogosteje. Bodite pozorni na izbiro pijače, najboljša je voda, izogibajte se alkoholu in sladkim pijačam,
- izogibajte se obilnim in težkim obrokom, raje izberite sveže sadje in zelenjavo,
- pri vseh aktivnostih upoštevajte dovoljeno stopnjo obremenitve, ki vam jo je svetoval vaš zdravnik,
- priporočene telesne aktivnosti opravite v jutranjem hladu,
- kopanje ali plavanje v primerno topli vodi je priporočeno, saj olajša vročinsko obremenitev,
- zmerno sončenje je priporočeno v jutranjih in poznih popoldanskih urah.
Pljučni bolniki in poletje
Bolniki z obolenji pljuč so pogosti popotniki. V večini imajo le blažje težave na poti, še posebno v neustreznih klimatskih pogojih. Določena obolenja pljuč in sapnic se poslabšajo v velikih mestih zaradi smoga. Po drugi strani pa se lahko simptomatika kroničnega bronhitisa izboljša v vlažnem in toplem okolju. Največ težav na potovanju je pri potovanju z letalom zaradi neugodnih fizioloških pogojev v letalu. Zaradi nižjega zračnega tlaka v kabini vsi plini zavzamejo večjo prostornino, zato potovanje z letalom odsvetujemo popotnikom s pnevmotoraksom in pri bolnikih, kjer je od operacije prsnega koša minilo manj kot dva tedna. Bolniki s KOPB naj se izogibajo potovanj v kraje z visoko nadmorsko višino. Suh zrak v kabini poveča bronhialno razdražljivost in poslabšanje astme.
Pri vseh pljučnih bolnikih priporočamo cepljenje proti gripi in pnevmokoku.
Prebavne težave
Eno izmed pogostih virusnih obolenj je akutna driska, katere najpogostejši povzročitelji so rotavirusi in noravirus. Simptomi se kažejo kot driska ali bruhanje in so zelo neprijetni. Rotavirus poškoduje in uniči celice našega črevesja, ki ne morejo več opravljati svoje vloge, predvsem absorpcije vode iz črevesja v telo ter izmenjave elektrolitov. V črevesju ostane preveč vode in hranil in to povzroči drisko. Kopanje ali športne aktivnosti v sladkih vodah so v poletnih mesecih pomemben dejavnik tveganja za akutne črevesne okužbe. Po nekaterih ocenah se pojavi akutna driska pri kar 3–8 odstotkih ljudeh, ki so se kopali v sladkih vodah.
V kopalnih vodah namreč najdemo enake povzročitelje, ki tudi sicer pogosto povzročajo črevesne okužbe (Campylobacter spp., Salmonella spp., Giardia spp., Cryptosporidium spp. in enterični virusi), in to v bistveno višjih koncentracijah, kot jih najdemo v hrani ali pitni vodi.
V povprečju zaužijemo med plavanjem vsako uro od 10 do 150 ml vode. Otroci se pogosto igrajo v plitvinah in pesku, kjer je koncentracija mikrobov največja. Poleg tega otroci ostajajo v vodi dalj časa, se pogosteje potopijo pod gladino vode, zaužijejo več vode in pogosteje dajejo stvari v usta. Zato otroci mlajši od deset let zbolevajo za drisko pogosteje kot odrasli.
Ko se driska pojavi, je potrebno ukrepati takoj:
- nujno je nadomeščanje izgubljene tekočine, najbolje z rehidracijskimi raztopinami, ki jih dobite v lekarni,
- čimprej je potrebno začeti z jemanjem probiotikov, ki zmanjšajo tako število odvajanj kot tudi druge simptome pri driski, kot je slabost ter bolečine v trebuhu,
- otroke in starejše ljudi z drisko peljemo k zdravniku, če se driska ne izboljša v 2–3 dneh, oziroma, če opazimo prve znake dehidracije (žeja, suha usta, slabša napetost kože, utrujenost, glavobol, temnejša barva urina, omotica, zmedenost).
Vnetje sečil
Čeprav se nam zdi skoraj nemogoče, je uriniranje med plavanjem v bazenu med ljudmi precej razširjeno, prav tako tudi prhanje ali umivanje celega telesa pred odhodom v javni bazen ni prav pogosto. Posledično so pri ženskah pogosta vnetja sečnega mehurja. Prvi znaki vnetja so pogosto uriniranje, pekoče uriniranje, smrdeč in temen urin ter bolečine v spodnjem delu trebuha, ki jih največkrat pripišemo bolečim jajčnikom. Vnetje sečnega mehurja najpogosteje povzročata črevesni bakteriji Klebsiella in Escherichia coli. Predvideva se, da do okužbe sečil pri ženskah pride zaradi tega, ker sta zadnjična odprtina in sečnica zelo blizu skupaj. Sečnica je pri ženskah zelo kratka, saj meri od 2,5 do 4 cm. Z Escherichio coli se lahko okužimo tudi s hrano. Ob težavah z mehurjem priporočam pitje večjih količin tekočin, lahko brusničnega soka ali čaja in soka ameriške borovnice, ki preprečuje lepljenje bakterij na sluznico sečnega trakta (mehur, ledvice, sečne poti).
Sprememba okolja, ustaljenega načina življenja, padca imunskega sistema in večje prisotnosti bakterij lahko privedejo do neprijetnih in tudi nevarnih vaginalnih okužb in okužb sečil. Vročina, vlaga in sonce predstavljajo za kožo napor, še posebno pa neugodno delujejo na nežno kožo in sluznico intimnega dela telesa. Nujno je, da se ne spuščate v nepremišljene spolne odnose, pri vsakem pa je obvezen kondom. Čeprav ne preprečuje vseh spolno prenosljivih bolezni, možnost obolenj znatno zmanjša. Pri adolescentih in mlajših osebah je zaradi nepremišljenega vstopanja v spolne odnose poleti opaziti več spolno prenosljivih bolezni in tudi neželenih nosečnosti.
Zaključek
Zdravo in živahno poletje je na dosegu roke, v kolikor boste dali prednost svojemu dobremu počutju in sprejeli premišljene navade. Ostanite hidrirani, uživajte v sezonskih živilih, gibajte se na prostem, prehranjujte se previdno, zaščitite svojo kožo, poskrbite za ustrezen počitek in gojite uravnotežen življenjski slog. Če upoštevate te nasvete, lahko kar najbolje izkoristite poletno sezono, hkrati pa nahranite svoje telo, um in duha.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
