• 15 MARCA, 2020
    Gibanje za zdravje

    Gibanje za zdravje

    Življenjska doba ljudi se je v zadnjem tisočletju močno podaljšala. Zanimiv podatek pri tem je, da večine uspeha ne gre pripisati napredku medicine, čeprav ta ni zanemarljiv. Kar tri četrtine doprinosa k temu gre namreč na račun boljših bivalnih pogojev, kakovostne prehrane in čiste vode. V nekaterih razvitih deželah se že nakazuje obrnjena tendenca. Zaradi preobilice nekakovostne hrane in premalo gibanja opažamo posledice na zdravju. Življenjska doba ljudi se celo skrajšuje. Debelost, kardiovaskularne bolezni in depresija jemljejo svoj davek. Tudi morebitne epidemije virusnih bolezni napadejo najprej tiste z slabšo imunostjo.

    • 15 MARCA, 2020
    Rak trebušne slinavke

    Rak trebušne slinavke

    V Sloveniji zboli za rakom trebušne slinavke približno 350 prebivalcev na leto. Podobno kot v zahodnem svetu pogostnost bolezni pri nas narašča. Bolezen pogosto odkrijemo šele v napredovali fazi, ko je zdravljenje manj uspešno.

    • 15 MARCA, 2020
    Suhe oči ali očesna alergija?

    Suhe oči ali očesna alergija?

    Pordele oči, dražeč in pekoč občutek v očeh, občasno pretirano solzenje … Gre za suhe oči ali morda za očesno alergijo? Kakšne so razlike in kako si lahko pomagamo?

    • 15 MARCA, 2020
    Nekaj so probiotiki, nekaj pa prebiotiki

    Nekaj so probiotiki, nekaj pa prebiotiki

    Črevesno floro lahko porušijo stres, zastrupitev s hrano, staranje, zdravila (antibiotiki, zdravila za zmanjšanje izločanja želodčne kisline), nekateri vzdržljivostni športi … Takrat je treba v prehrano dodati primerne probiotične in prebiotične dodatke, ki krepijo naravno odpornost, zmanjšajo pogostost okužb in uravnavajo delovanje prebavnih procesov.

    • 15 MARCA, 2020
    Jedilni list za sladkornega bolnika – 2. del

    Jedilni list za sladkornega bolnika – 2. del

    Sladkorna bolezen je stanje z dolgotrajno povišano glukozo v krvi (krvni sladkor). Pojavi se, kadar trebušna slinavka izdela premalo inzulina ali kadar je inzulina dovolj, vendar se telesna tkiva nanj slabo odzivajo. Zelo pomembna je uravnotežena, zdrava in primerna prehrana. Kaj priporočajo zdravniki?

    • 15 MARCA, 2020
    Vsak deseti ne more spati

    Vsak deseti ne more spati

    Spanec je izjemno pomemben, saj ohranja in obnavlja delovanje celotnega telesa. Na spanec vpliva naravna svetloba, igra sonca in lune. Ko pride koža v stik z naravno svetlobo, možgani sporočijo hormonskemu sistemu, naj začne proizvajati kortizol, stresni hormon, ki nas zbudi. S sončnim vzhodom se poveča raven kortizola, njegova koncentracija do poldneva pade, od šestih popoldne do šestih zjutraj pa je koncentracija najnižja. Ob zmanjšanju ravni kortizola se hkrati poveča koncentracija melatonina, ki nam pomaga zaspati. Ker smo obdani z umetno svetlobo, je naravna sposobnost telesa, da se uravnava po naravnih ciklih, prekinjena.

    • 15 FEBRUARJA, 2020
    Ko boli v spodnjem delu trebuha

    Ko boli v spodnjem delu trebuha

    Tri četrtine oseb z divertikulozo nima nobenih težav in divertikle odkrijemo naključno z različnimi preiskavami, ki jih opravimo zaradi drugih težav. Zdravljenje v teh primerih ni potrebno. Težave, ki jih lahko povzročajo divertikli, so bolečina v spodnjem delu trebuha, ki je najpogostejša pred iztrebljanjem in včasih takoj po veliki potrebi, bolniki imajo tudi občasne krčevite bolečine predvsem v spodnjem levem predelu trebuha, lahko se pojavijo tudi vetrovi. Simptomi so običajno blagi.

    • 15 FEBRUARJA, 2020
    Pogostejša pri ženskah, prizadene pa tudi moške

    Pogostejša pri ženskah, prizadene pa tudi moške

    Pri urinski inkontinenci gre za izgubo nadzora nad odvajanjem urina. Je zelo pogost pojav, ki predstavlja velik socialni in higienski problem. Voda uhaja brez nadzora po kapljicah ali v celoti, tudi če jo poskusimo zadržati. Pogostejša je pri ženskah, a prizadene tudi moške. Uhajanje vode je vedno patološko, nikakor ne gre za normalno, le s staranjem povezano stanje.

    • 15 FEBRUARJA, 2020
    Zdravila ni, veliko lahko naredimo sami – 1. del

    Zdravila ni, veliko lahko naredimo sami – 1. del

    Srčno-žilne bolezni so pri nas in v razvitem svetu poglavitni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Imamo jasne dokaze, da je vplivanje na dejavnike tveganja za aterosklerozo pri osebah, ki še nimajo klinično izražene bolezni, povezano z manjšim pojavljanjem aterosklerotičnih zapletov, kot sta srčna in možganska kap.

    • 15 FEBRUARJA, 2020
    Kako se zaščititi, če se niste cepili?

    Kako se zaščititi, če se niste cepili?

    Akutne okužbe dihal, ki jih povzročajo različni virusi (respiratorni sincicijski virus, virus gripe, enterovirusi,
    adenovirusi …), so zlasti pogoste jeseni in pozimi. Pred gripo se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Čeprav se v zadnjih letih spet cepi več ljudi, je precepljenost žal še vedno nizka. Obstajajo tudi tisti, ki bi se proti gripi želeli cepiti, a je cepljenje pri njih iz različnih razlogov kontraindicirano. Kako se lahko necepljeni pred okužbami zaščitijo sami?

da mi Doktor 24 pošilja digitalni izvod revije Dokor 24 ter občasna obvestila o aktualnih informacijah, novicah in dogodkih preko elektronske pošte.
Pristopite danes