Glivično vnetje nožnice ali vulvo-vaginalna kandidiaza je zelo pogosta okužba v rodnem obdobju žensk, ki jo povzroča glivica Candida
albicans. Najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in tridesetim letom ter nosečnice in ni spolno prenosljiva.
Napenjanje, spahovanje, bolečine v trebuhu in vetrovi so simptomi, ki nastanejo zaradi plina v prebavilih. Navzočnost plina v prebavilih je povsem normalen pojav.
Imam zelo suho, pogosto srbečo kožo. Včasih se tudi lušči. Ugotovil sem, da mi določene stvari za nego kože ne ustrezajo, predvsem pa nič ne pomagajo pri srbeči koži. Imam tudi diabetes tipa 2. Slišal sem za ureo, pa ne vem, ali je zame res primerna. Zanima me, v kakšni koncentraciji mora biti, ali bi jo moral uporabljati stalno, kot nego kože, ali občasno, kot zdravljenje. Imam 51 let.
Novi tehnološki izumi nam omogočajo, da opravimo večino stvari, ne da bi se premaknili iz naslonjača. Pretežno sedeče delo, ure gledanja televizije in delo z računalniki je privedlo do tega, da velik del svojega življenja presedimo. Študije so pokazale, da tej aktivnosti nameni povprečen človek 9–13 ur na dan. Takšen način življenja seveda pusti poledice na našem telesu in na našem zdravju.
Ljudje imamo že ob rojstvu prirojeno ljubezen do sladkega. To je edini okus, na katerega se ni treba privaditi – všečen je že prvič! Evolucijsko je bilo namreč smiselno s čim manj napora pridobiti čim več energije.
Imunski sistem ima osrednjo vlogo pri zaščiti pred infekcijskimi povzročitelji bolezni in pri preprečevanju vrste drugih bolezni, tudi raka. Ustrezno delovanje imunskega sistema nas ščiti pred virusi in bakterijami, degeneriranimi telesnimi celicami, paraziti in toksini ter vdorom tujkov, ki uničujejo tkivo in vplivajo na telesne funkcije. Za normalno delovanje pa imunski sistem med drugim nujno potrebuje tudi ustrezne aminokisline, ki skrbijo za delovanje celotnega organizma in so osnovni gradbeni element beljakovin. Za normalno delovanje pa imunski sistem med drugim nujno potrebuje tudi ustrezne aminokisline, ki skrbijo za delovanje celotnega organizma in so osnovni gradbeni element beljakovin.
Pozimi se več zadržujemo v zaprtih prostorih, zato so okužbe dihal pogostejše. Lahko zbolimo za prehladom, gripo, vnetjem žrela in obnosnih votlin, celo pljučnico. Kako si pomagati in kdaj je treba obiskati zdravnika?
V času praznikov se ljudje sprostijo tudi pri hrani. Uživajo preveč hrane, preveč nezdrave hrane, pogosto pa ob tem zaužijejo tudi več alkohola. Vse to je velika preizkušnja za želodec in črevo. V povprečju se med prazniki zredimo za 1,5 kg. Če ste se pošteno pregrešili pri hrani, se zaradi tega ne obsojajte preveč. Čim prej vzpostavite normalen režim prehranjevanja – začnite normalno jesti takoj, ko ste lačni, nikakor pa ne stradajte takoj po prenajedanju, saj bo to prej bo škodilo kot koristilo vašemu metabolizmu.
Naravne spremembe, ki jih povzroča izmenjevanje letnih časov, vplivajo na življenje rastlin, živali in tudi ljudi. Večina ljudi poleti, v dolgih s soncem obsijanih dnevih, uživa več veselja in življenjske energije, pozimi pa potrebuje več spanja ter poje več hrane. Pri nekaterih ljudeh pa nizke temperature in krajši zimski dnevi prinašajo depresivno razpoloženje in izrazito zmanjšanje učinkovitosti splošnega delovanja – kar imenujemo sezonska razpoloženjska motnja ali »zimska depresija.
Človeško telo holesterol, voskasto snov, ki je v vsaki celici, nujno potrebuje za gradnjo novih, zdravih celic, previsoke vrednosti pa lahko povečajo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni zaradi nastanka maščobnih oblog na stenah krvnih žil. Sčasoma lahko predstavljajo te obloge oviro pri pretoku krvi, kar lahko povzroči ali srčni infarkt ali možgansko kap.
