Rak trebušne slinavke
V Sloveniji zboli za rakom trebušne slinavke približno 350 prebivalcev na leto. Podobno kot v zahodnem svetu pogostnost bolezni pri nas narašča. Bolezen pogosto odkrijemo šele v napredovali fazi, ko je zdravljenje manj uspešno.
Trebušna slinavka je žleza podolgovate oblike. Sestavljena je iz glave, telesa in repa. Leži v zgornjem delu trebuha za želodcem, rep se končuje pri vranici. Žlezo glede na funkcijo delimo na endokrini in eksokrini del. Vloga prvega je izločanje pomembnih hormonov v kri (insulin, glukagon), vloga eksokrinega dela pa je izločanje prebavnih sokov oziroma encimov po vodu trebušne slinavke v dvanajstnik.
Tumorji trebušne slinavke lahko nastanejo v endokrinem ali eksokrinem delu žleze. Poznamo več vrst tumorjev, ki so lahko benigni ali maligni. Maligni tumorji najpogosteje (v 95 % primerov) vzniknejo v eksokrinem delu žleze, strokovno jih imenujemo adenokarcinom, kar je sinonim za raka trebušne slinavke.
Dejavniki tveganja
Vzrok za nastanek raka trebušne slinavke ni znan. Pogosteje se pojavlja pri kadilcih, osebah s prekomerno telesno težo, bolnikih s kroničnim vnetjem trebušne slinavke, sladkornih bolnikih. Pogostejši je tudi pri osebah, katerih bližnji sorodniki so že zboleli.
Simptomi bolezni
V začetni obliki bolezni bolniki nimajo nobenih težav. Ko se tumor poveča, se pojavijo težave, ki so sprva zelo neznačilne. Ponavadi mine veliko časa, preden postavimo pravilno diagnozo. Zdravniki največkrat najprej sumijo na vnetje želodca, žolčnika ali težave s hrbtenico. Pozni simptomi bolezni so:
- bolečina v zgornjem delu trebuha, ki seva v hrbet,
- utrujenost, izguba apetita, bruhanje,
- nepojasnjeno hujšanje,
- zlatenica, ki je ne spremlja bolečina,
- na novo nastala sladkorna bolezen.
Diagnostika in zdravljenje
Prva preiskava, ki jo v diagnostiki uporabimo, je ultrazvočna preiskava trebuha. Ta je enostavna, dostopna ter za bolnika neboleča in neškodljiva. S preiskavo lahko ocenimo velikost in lokacijo tumorja ter opredelimo razširjenost bolezni. Za natančno oceno razširjenosti tumorja je treba nato opraviti še računalniško tomografijo (CT) trebuha, ki nam zelo natančno prikaže velikost tumorja in morebitno razširjenost v okolico ter morebitne metastaze. Za oceno velikosti tumorja uporabljamo tudi endoskopski ultrazvok (UZ-enota je nameščena na konici endoskopa), ki je zelo natančna metoda.
Ocena velikosti in razširjenosti tumorja je zelo pomembna zaradi načrtovanja zdravljenja. Edina uspešna terapija je kirurška odstranitev tumorja. Žal raka trebušne slinavke največkrat ugotovimo v poznem stadiju, ko je tumor že tako velik, da prerašča sosednje strukture, pogosto so prisotne že oddaljene metastaze (največkrat v jetrih). V tem primeru kirurška terapija ni več mogoča.
Bolnike zdravimo s kemoterapijo, ki pa le nekoliko podaljša preživetje. Bolniki z razširjeno boleznijo redko živijo več kot leto dni.
Kljub izjemnemu napredku medicine je 5-letno preživetje bolnikov približno 2-odstotno.
Doktor svetuje
Težave, ki se pojavijo pri raku trebušne slinavke, so neznačilne. Podobne težave se lahko pojavijo pri številnih drugih boleznih in stanjih. Pomembno je, da obiščete družinskega zdravnika, ki bo po pregledu opravil laboratorijske preiskave ter vas napotil na ultrazvočni pregled trebuha. Preiskava je dostopna, neboleča in neškodljiva. Z njo lahko izključimo veliko bolezni, ki so lahko vzrok za bolečine v predelu trebuha. Izključimo lahko žolčne kamne, vnetje žolčnika, spremembe na jetrih, anevrizmo abdominalne aorte, ledvične kamne, ledvični tumor … Pogosta preiskava, ki jo opravimo v primeru bolečin v zgornjem predelu trebuha, je gastroskopija. Z njo izključimo vnetje želodca in dvanajstnika, razjedo želodca ali dvanajstnika, tumor želodca.
Jurij Bednarik, dr. med., spec. internist, gastroenterolog
