Jeseni in pozimi so okužbe dihal pogostejše, saj velike temperaturne spremembe obremenjujejo naš imunski sistem, prav tako pa se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih. V vdihanem zraku je prisotnih ogromno mikroorganizmov, kot so virusi, bakterije in glivice, ki z dihanjem lahko vstopijo v dihalne poti in povzročajo vnetja. Katera so najpogostejša obolenja dihal, kako si pomagati, če zbolimo, in kdaj je treba obiskati zdravnika?
Dobra kakovost življenja bolnikov je eden bistvenih izidov zdravljenja v sodobnem času.
Kožne spremembe na dojkah se pojavljajo kot posamične spremembe ali v sklopu različnih obolenj. Ženske so največkrat tiste, ki pri preventivnem pregledovanju dojk velikokrat opazijo na novo nastali »madež« na koži, »bulico« ali luščečo se spremembo, zaradi katere opravijo pregled pri svojem zdravniku ter po njegovi presoji pri dermatologu. Ta s pomočjo dermatoskopa oceni, ali gre za benigno, torej nenevarno spremembo, ali že za maligno, ki jo je treba izrezati ali kako drugače zdraviti.
Večina teh zdravstvenih težav je manjših, le v petih odstotkih primerov je potrebna zdravniška pomoč in le v enem odstotku primerov je potreben sprejem v bolnišnico. Vodilni vzrok obolevnosti med popotniki je driska, sledijo ji dihalne in druge okužbe, piki insektov ter nesreče.
Počitnice, dopusti, prosti dnevi, ko glavi privoščimo malo počitka, ki nam da novih moči in pravšnjo mero notranjega zagona za nove delovne, družinske, poslovne in študijske izzive, so pred nami. Nanje čakamo z velikimi pričakovanji, nemalokrat pa se v dopustniške dni podamo preutrujeni, saj želimo pred tem dokončati vse obveznosti.
Poletje je čas visokih dnevnih in tudi nočnih temperatur. V zadnjih desetletjih povprečna temperatura narašča – v zadnjem stoletju je narasla za več kot tri stopinje Celzija, dnevne temperature lahko tudi v naših krajih presegajo celo 40 stopinj Celzija.
Posebnost letošnje kampanje je širitev izven meja Evrope na druge celine in usmerjenost predvsem v spreminjanje nekaterih negativnih navad ljudi. Prva med njimi je zanikanje in odlašanje z obiskom zdravnika ob pojavu sumljivega znamenja na koži. Druga je neodgovorno izpostavljanje soncu ob zavedanju, da je tako ravnanje škodljivo.
V telesu imamo dve vrsti žil, po katerih se pretaka kri – arterije in vene, enako pa velja tudi za noge. Arterije ali odvodnice od srca vodijo s kisikom in hranilnimi snovmi obogateno kri v vsa tkiva. Kri odda kisik in hranilne snovi v tankih lasnicah ali kapilarah, iz celic pa sprejme ogljikov dioksid in odpadne snovi. Nato se po venah ali dovodnicah kot venska kri vrača proti srcu.
Periferna arterijska bolezen (PAB) je pogosta, zahrbtna in nevarna bolezen, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov. Povzroči jo napredovala ateroskleroza, ki prizadete arterije postopno oži in jih lahko nazadnje povsem zamaši.
Če ste pritrdilno odgovorili na vsaj eno vprašanje, obstaja možnost, da imate aterosklerozo in periferno arterijsko bolezen. Priporočamo vam preventivno merjenje gleženjskega indeksa.
