Melanom – Problem niso leta ampak »UV-kilometrina«

Dedni dejavniki, pridružene bolezni in življenjski slog najbolj vplivajo na tveganje za kožnega raka. Letošnje sporočilo dermatologov v želji po zmanjšanju števila obolelih in umrlih zaradi kožnega raka je usmerjeno v življenjski slog, povezan z izpostavljanjem soncu. Na dedne dejavnike in pridružene bolezni ne moremo vplivati, z odgovornim obnašanjem na soncu pa lahko poskrbimo, da bo »UV-kilometrina« čim manjša.

V Združenju slovenskih dermatovenerologov se letos maja ponovno pridružujemo preventivni kampanji Euromelanoma, to je vsakoletnemu projektu ozaveščanja o kožnem raku in škodljivih posledicah izpostavljanja soncu. Organizira ga Evropsko združenje za dermatoonkologijo (EADO) v sodelovanju s Fundacijo za raziskovanje melanoma (MRF) in Globalno koalicijo za zastopanje bolnikov z melanomom (Global coalition for melanoma patient advocacy). Letos sodelujemo že petnajstič po vrsti. Kožni rak je najpogostejši rak v razvitem svetu in število obolelih še vedno narašča. Ta trend si želimo obrniti navzdol.

Zakaj nastane kožni rak

Velika večina kožnih rakov nastane zaradi poškodbe kožnih celic z UV-sevanjem. To je del spektra sončne svetlobe, ki ga ne zaznavamo s svojimi čutili, ga ne vidimo, niti ga ne čutimo, zaradi visoke energije pa lahko nepovratno okvari dedni material v kožnih celicah in jih spremeni v maligne (rakaste).

Kožni rak lahko prizadene vsakogar, vendar je pogostejši pri osebah s svetlo poltjo, veliko znamenji, sončnimi opeklinami v otroštvu, z veliko »UV-kilometrino«, z družinskim članom s kožnim rakom in po presaditvi organa. Letos se še posebej posvečamo ljudem, ki imajo veliko »UV-kilometrino«.

Kaj pomeni »UV-kilometrina«

To je izraz, s katerim si lahko predstavljamo skupno količino UV-žarkov, ki smo jim bili izpostavljeni vse od rojstva. Veliko »UV-kilometrino« imajo osebe, ki so v življenju veliko časa preživele na soncu pri delu ali prostočasnih aktivnostih ali so v preteklosti uporabljale solarij. Poškodbe, ki jih povzroča UV-sevanje, skozi življenje seštevajo. Pravimo, da koža ne pozablja.

Najpogostejše vrste kožnega raka

To so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Daleč najpogostejši med njimi je bazalnocelični karcinom. Ponavadi nastane na obrazu pri starejših od 60 let kot bunčica rožnate ali rdeče barve z razširjenimi krvnimi žilicami in ranico, ki se ne zaceli. Lahko se pojavi tudi drugje na koži in tudi pri mlajših ljudeh. Na srečo le zelo redko ogroža življenje in je v večini primerov popolnoma ozdravljiv. Ploščatocelični karcinom ponavadi nastane po 65. letu starosti na obrazu, uhljih in neporaščenem lasišču iz aktinične keratoze – predrakaste hrapave spremembe, ki se poveča v na dotik občutljivo rdečkasto bunčico z ranicami in krvavitvijo. Sčasoma lahko zaseva v bližnje bezgavke in tudi v oddaljene organe. Pogostejši je pri ljudeh z oslabljenim delovanjem imunskega sistema, tudi po presaditvi organov. Melanom je najredkejši med vsemi tremi, pa vendar najnevarnejši. Predstavlja le 5 odstotkov vseh kožnih rakov, povzroči pa večino smrti zaradi kožnega raka.

Lahko vznikne v materinem znamenju, večina pa jih nastane »na novo«, na mestu, kjer ni bilo predhodnega znamenja. Ponavadi je temneje in neenakomerno pigmentiran. Zanj je značilno stalno spreminjanje barve, velikosti in oblike. Ker ima veliko sposobnost zasevanja, bo nezdravljen sčasoma zaseval v bezgavke in oddaljene organe.

Kožni rak, ki ga odkrijemo in zdravimo zgodaj, je ozdravljiv

K zgodnjemu odkrivanju kožnega raka pomembno prispeva ozaveščenost in samopregledovanje kože doma. V sklopu akcije bomo letos v izbranih dermatoloških ambulantah opravili brezplačne preventivne preglede več kot 300 moških delavcev, starih od 40 do 50 let, ki opravljajo delo na prostem in imajo zato veliko »UV-kilometrino«. Če kožni rak odkrijemo v zgodnji fazi, je za ozdravitev potrebna le preprosta operacija v lokalni anesteziji, s katero ga odstranimo v celoti.

Zaščitite se pred soncem

Najboljša strategija za preprečevanje nastanka kožnega raka je zaščita pred soncem. Z odgovornim obnašanjem na soncu je treba začeti že v otroštvu in nato z njim nadaljevati vse življenje. Med 10. in 16. uro, ko je sonce visoko na nebu, je treba aktivno iskati senco in takrat omejiti izpostavljanje soncu na najmanjšo možno mero. Kožo je treba zaščititi z oblačiti in pokrivali, oči pa s kakovostnimi sončnimi očali. Dodatno zaščito predstavljajo kakovostne kreme za zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem. Zavedati se moramo, da smo UV-žarkom izpostavljeni vedno, kadar smo na prostem: pri poklicnem delu, športnem udejstvovanju ali delu na vrtu – ne samo takrat, ko smo na plaži. Tudi obiskovanje solarija poveča »UV-kilometrino«.

Naj vas ne bo strah obiskati izbranega zdravnika ali dermatologa

  • Če imate znamenje, ki je videti sumljivo, pojdite k zdravniku.
  • Ne upajte, da bo kar izginilo, in ga ne ignorirajte.
  • Ne čakajte, kako se bo razvilo, in ne poskušajte ga nadzorovati sami.
  • Ne predpostavljajte, da ni nič resnega.
  • Ne mislite, da ni treba hitro poskrbeti zanj.

doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije, dermatološka ambulanta Klinike Doktor 24

 

Sledite nam na socialnih omrežjih:
Facebook in Instagram