V deželah blagostanja in na zahodni polovici sveta je najpogostejši vzrok za kronično jetrno bolezen uživanje alkohola, sledi prekomerna telesna teža s pretežno sedečim življenjskim slogom.
Človeško življenje je po navedbi dr. Trstenjaka podobno štirim letnim časom. Ob rojstvu se začenja s pomladjo in raste v vroče poletje, se dopolnjuje z rodovitno jesenjo in končuje v zimi. Starost je žal stanje, ki ni ozdravljivo, je pa zdravo.
Poletja in počitnic je konec. Otroci so vstopili ali se vrnili v vrtec in v šolo, odrasli v službe. Vsekakor sprememba glede na poletni, bolj umirjen in sproščen čas. Če se nam je uspelo čez poletje vsaj malo odpočiti in napolniti baterije, imamo morda malo prednosti pred mikro sovražniki svojega zdravja. Vsekakor pa so v večjih skupinah, med vrstniki v vrtcih in šolah in v kolektivih možnosti, da se nalezemo večje kot drugače.
Poletje se izteka, pred nami je jesen. Nekateri bodo izkoristili še zadnje tople dni za »polnjenje baterij«, ostali pa že obujamo spomine na poletna doživetja. Vrnitev na delo po počitnicah, zlasti dolgih ali intenzivnih, je lahko stresna. Kako lahko ob povratku v hitri in izzivov poln vsakdanjik pozitivne učinke počitnic ohranimo čim dlje in zmanjšamo stres ob vrnitvi k službenim dolžnostim?
V zadnjih desetletjih smo priča paradoksu. Kljub napredku medicine in tehnologije naše zdravje ni boljše, temveč je slabše kot pred 50 leti. Razviti del sveta se sooča z epidemijo debelosti. Danes ima okoli 60 % prebivalstva prekomerno telesno težo. V porastu so sladkorna bolezen tipa II, rakava obolenja, srčno-žilne bolezni in kronične imunske motnje. Še huje. Z njimi se srečujejo že naši otroci.
Jesen prinaša spremembe. Dnevi so krajši, vendar so temperature prijetnejše. Narava nas s čudovitimi barvami vabi v svoj objem. Prav to obdobje je odlična priložnost, da v svoj vsakdan vključimo več gibanja, kar bo koristilo tako našemu telesu kot glavi. Po bolj ležernem poletnem ritmu, je jesen idealen trenutek za vzpostavitev novih navad.
Možgani so del osrednjega živčnega sistema. Zgrajeni so iz okoli 100 milijard živčnih celic ali nevronov in tehtajo približno od 1200 do 1400 gramov. Sestavljajo jih veliki in mali možgani ter možgansko deblo.
asist. dr. Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., specialistka dermatovenerologije: Najboljši del so seveda zadovoljni pacienti
Začnimo tokrat malo drugače. Na trgu je poplava, cunami prehranskih dopolnil. Od vitaminov, mineralov, izvlečkov eksotičnih rastlin, sušenih čudežnih gob in še marsikaj bi se našlo. Dejstvo je, da ob uravnoteženi prehrani in povprečnem gibanju ne potrebujete skoraj ničesar. Če pa je prehrana slaba, nezdrava, če v njej primanjkuje osnovnih hranil, če dneve več ali manj presedite z vrečko čipsa v eni roki in pločevinko pijače v drugi… No, potem imate resnejše težave, kot je izbira prehranskih dodatkov.
Akutne okužbe dihal, ki jih povzročajo različni virusi (respiratorni sincicijski virus, virus gripe, SARS-CoV-2, enterovirusi, adenovirusi, …) in bakterije (pnevmokok, …), so zlasti pogoste jeseni in pozimi. Pred nekaterimi se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.
