Klepet – Najboljši del so seveda zadovoljni pacienti
asist. dr. Aleksandra Bergant Suhodolčan, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Hvala, da ste si vzeli čas za naš pogovor. Radi bi izvedeli več o vaši specializaciji in delu, vaših razmišljanjih. Kaj natančno počnete in kje?
Sem specialistka dermatovenerologije, letos je minilo že 10 let od mojega specialističnega izpita. Delno sem zaposlena na Dermatovenerološki kliniki, delam tudi na Kliniki Doktor24. Sodelujem tudi pri pouku na Medinski fakulteti, kjer poučujem pri predmetu Koža.
Kaj je vplivalo na vašo odločitev za študij medicine?
Na koncu srednje šole me je zanimalo več različnih smeri in v bistvu nisem imela popolnoma izdelane ideje, kaj bi najraje počela. Za medicino sem se odločila, ker vključuje tako naravoslovne vede, ki so mi bile vedno všeč, kot tudi stik z ljudmi in ker se mi je zdelo, da študij daje dobro osnovo za raznoliko in zanimivo delo. Obenem pa se tudi po zaključenem študiju medicine diplomantom odpirajo različne možnosti za nadaljnje delo, tako klinično kot raziskovalno.
Kaj bi bili po poklicu, če se ne bi odločili za medicino in zakaj?
Danes to težko rečem, najverjetneje pa nekaj naravoslovnega. Zelo mi je bila, in v bistvu mi je še danes, blizu tudi matematika in logika.
Ste specialistka dermatovenerologije. Je bila specializacija iz tega področja prva izbira ali alternativa čemu drugemu?
Dermatovenerologija mi je bila privlačna že v času študija, ko sem se z njo seznanila bolj od blizu. Od 4. letnika dalje sem pridobivala izkušnje v eni od dermatoloških ambulant. V bistvu je bila to vedno prva izbira in danes mi ni žal.
Kaj je po vašem mnenju drugačnost ambulante za dermatovenerologijo v primerjavi z drugimi specialistični ambulantami?
Prednost in posebnost naše vede je, da večino diagnoz lahko postavimo klinično, to je z že natančno anamnezo in kliničnim pregledom, včasih pa že takoj, ko bolnik prestopi prag ambulante. V drugih primerih je potreben kar »detektivski« pristop, da najdeš razlog težav. Poleg tega je za zdravnika nagrajujoče tudi to, da lahko številne težave in bolezni ozdravimo dokaj hitro.
Kakšen je vaš povprečen delovni dan, ko prestopite vrata ambulante? Kateri del delovnika vam je najbolj pri srcu in zakaj?
Delo dermatologa je večinoma ambulantno, kar pomeni, da smo vsakodnevno v stiku s številnimi bolniki, ki imajo vsak svoje težave in vsak svoje dojemanje le-teh. Pri svojem delu si za bolnika poskušam vzeti toliko časa, kolikor ga potrebuje in mu tudi pojasniti, kakšen je načrt, da njegovo bolezen izboljšamo oziroma ozdravimo. Najboljši del so seveda zadovoljni pacienti, s katerimi se včasih tudi malo pošalimo. Hkrati tudi rada izvajam kakšne manjše posege, s katerimi hitro dosežemo učinek. Med njimi so manjši kirurški posegi, laserski posegi, skleroterapija varic in podobno.
Kaj so vas v letih delovanja naučili pacienti oziroma izkušnje? Vam je katero doživetje ali oseba še posebej ostala v spominu?
Pomembno je predvsem, da pacientom dobro prisluhnemo, ker je kakovost njihovega življenja odvisna ne le od teže bolezni, ampak tudi od njihovega dojemanja bolezni. Dermatologi za to celo uporabljamo poseben vprašalnik in prav zanimivo je, kako se včasih stanje kože in bolnikovo dojemanje bolezni razlikujeta. Dermatološki pacienti pogosto najprej poskusijo s samozdravljenjem in zabavne so zgodbe, kaj vse nanašajo na kožo. Od različnih rastlinskih pripravkov do listov, celih kostanjev in podobno. Ta »moda« se je v času, od kar sem začela delati v dermatologiji, že nekajkrat zamenjala.
Poleg empatije, kaj je najbolj pomembno v odnosu bolnik-zdravnik, da je obravnava v obe smeri kakovostnejša?
Po mojem je za kakovostno obravnavo ključno obojestransko zaupanje v odnosu zdravnik- bolnik. Če bolnik čuti, da si na njegovi strani, in če ti zaupa, da boš naredil vse, kar je v tvoji moči za dober izid zdravljenja, je le-to bistveno uspešnejše. Takšni bolniki so bolj zadovoljni, navsezadnje pa je tudi zdravniku delo z njimi bolj izpopolnjujoče.
S kakšnimi boleznimi in stanji se ukvarja flebologija?
Flebologija je veda, ki se ukvarja z boleznijo ven.
Kaj pa je kronična venska bolezen in kakšni so razlogi za njen nastanek?
Kronična venska bolezen obsega vse, od drobnih žilic in občutka težkih nog, ki jih izkusi skoraj vsak odrasel, pa do bolj napredovalih varic, z njimi povezanih kožnih sprememb in nenazadnje venskih razjed. Razlogi za njen nastanek so večfaktorski, vsekakor pa je znanih nekaj dejavnikov tveganja, kot so ženski spol, družinska obremenjenost z boleznijo, nosečnosti, prekomerna telesna teža, stoječe oziroma sedeče delo, in podobno.
S katero preiskavo ugotavljamo stanje ven na spodnjih okončinah in kako preiskava poteka?
Prva preiskava pri bolniku z vidnimi žilicami, bolečinami v nogah in otekanjem je klinični pregled. Več informacij pa nam poda ultrazvočna preiskava, ki jo običajno opravimo kar ob pregledu. Pacient med preiskavo stoji, zdravnik pa preveri širino ven, stisljivost, povratni tok v venah in delovanje venskih zaklopk. S to preiskavo lahko tudi izključimo ali potrdimo prisotnosti strdkov v venah.
Kako poteka zdravljenje kronične venske bolezni?
Glede na izvid ultrazvoka se odločimo za zdravljenje. To je lahko konservativno, s kompresijo, prilagoditvijo življenjskega sloga in venoaktivnimi zdravili. Za aktivni pristop pa se običajno odločimo na podlagi ultrazvočnega izvida. To je lahko skleroterapija manjših varic, laserska terapija drobnih žilic (teleangiektazij) ali pa operativno zdravljenje, kadar gre za prizadetost večjih (t.i. debelnih) ven.
Ali lahko ljudje s povečanim tveganjem za nastanek kronične venske bolezni, kakorkoli preventivno vplivajo na njen nastanek?
Predvsem priporočamo zdrav življenjski slog, kjer se navodila ne razlikujejo posebej od vsem znanih splošnih priporočil. Priporočamo gibanje, kot je hoja, tek, plavanje, kolesarjenje. Pri počitku naj bodo noge dvignjene. Bolniki z vensko boleznijo naj se izogibajo prekomernemu gretju nog, vročim bazenom, savnam in podobnim, ki jim najpogosteje tudi poslabšajo simptome.
Katere so najpogostejše kožne alergije in kako se med seboj razlikujejo?
Poznamo več vrst preobčutljivosti oziroma alergij. Dermatologi se pogosto srečujemo s preobčutljivostnimi reakcijami na zdravila, ki se kažejo lahko kot koprivnica, makulopapulozni eksantem in drugo. Druga pogosta skupina so bolniki s kontaktno alergijo, to je preobčutljivost na snovi, ki prihajajo v stik s kožo. Med njimi so najpogostejše kovine in dišave ter konzervansi v kozmetiki. Potem pa so tu še t.i. atopiki, bolniki z nagnjenostjo k različnim preobčutljivostim, ki v naše ambulante največkrat pridejo zaradi atopijskega dermatitisa. Ti imajo večkrat alergijo na prehrambne alergene ali pa inhalatorne alergene, kot so pršice, cvetni prah, živalska dlaka in podobno.
Kako oziroma ali življenjski slog, prehrana bolnikov s kroničnimi boleznimi kože, kot sta npr. psoriaza in atopijski dermatitis, vpliva na poslabšanja oz. izboljšanja stanja kože?
Vsem tem bolnikom priporočamo zdrav življenjski slog, ki je dokaj univerzalen za vse. Bolnikom z alergijami seveda svetujemo izogibanje tem alergenom. Bolnike s kroničnimi boleznimi, ki imajo ciklično naravo bolezni z izboljšanji in poslabšanji predvsem naučimo, kdaj lahko pričakujejo poslabšanja in kako v njihovem primeru ukrepati.
V kolikšni meri lahko stres in okolje vplivata na poslabšanje kožnih alergij in zakaj?
Dokazano je, da stres izrazito poslabša te imunsko pogojene bolezni. To vidimo tudi v naših ambulantah. Popolnoma se pri sodobnemu načinu življenja temu ne moremo izogniti, obstajajo pa sedaj številne tehnike za obvladovanje stresa.
Ali so se v zadnjih letih kaj spremenili pristopi zdravljenja bolnikov s kožnimi alergijami in kako?
V zadnjih desetletjih (enem do dveh) se je pristop zdravljenja številnih dermatoloških bolezni spremenil. Dobili smo in še so v razvoju bolj usmerjena zdravila, ki delujejo bolj tarčno na tiste dejavnike, ki so za bolezen ključni. S tem je boljši učinek zdravljenja in manj stranskih učinkov. Na ta način lahko s pomočjo novih zdravil, predvsem na primer bioloških zdravil, številne bolezni odlično obvladujemo. Tako se poleg lokalne terapije, ki jo imamo sicer vsi dermatologi zelo radi, čedalje bolj usmerjamo tudi v zdravljenje s sistemskimi zdravili. Za bolnike to pomeni manj potrebe po uporabi (zanje pogosto zamudne) lokalne terapije, manj hospitalizacij. Na splošno dobro obvladana bolezen za bolnike pomeni, da bo manj časa namenjeno le-tej in več tistemu, kar želijo početi.
Kaj pa sladkorna bolezen – zakaj se pojavljajo spremembe na koži pri bolnikih s sladkorno boleznijo?
Kako naj bolniki s sladkorno boleznijo vzdržujejo zdravo kožo oziroma ob poslabšanjih izboljšajo njeno stanje?
Malo nas zanima tudi vaša osebna plat. Kako vam gre usklajevanje želja družine z delovnimi obveznosti?
Včasih lažje, včasih težje. Moj koledar je kar poln. Zagotovo so bila obdobja, ko sem večino časa namenila medicini, na primer ob koncu specializacije ali ob zaključku doktorata. Večino časa pa poskušam najti ravnovesje. Imam dve najstniški hčerki in odkar sta bili majhni, poskušam vsaj en del svojega časa nameniti tudi njima in seveda možu, ki je tudi zdravnik. Tudi, če sem čez teden precej zasedena, poskušam imeti proste konce tedna in si vzeti nekaj popolnoma prostega časa med počitnicami.
Kaj najraje počnete v prostem času? Kaj vas najbolj sprosti? Knjige, potovanja, glasba, šport, hišni ljubljenčki …?
Najraje od vsega načrtujem potovanja, na katera se odpravimo skupaj z družino, včasih z letalom, včasih z avtodomom ali pa z avtom. Ta potovanja so aktivni del dopusta, ko raziskujemo nove kraje, kulturo in kulinariko. Potrebujem pa tudi nekaj dni popolnega odklopa ob morju s knjigo v roki. Zelo rada (in menda tudi kar dobro) kuham. Poskušam biti čim bolj športno aktivna, pri čemer imam najraje kolesarjenje, pohode in smučanje.
V enem od naših klepetov je gostja povedala, da vedno rada prebere naše intervjuje, predvsem priporočila za knjige, koncerte, predstave ali razstave. Imate kakšen namig?
Hm, med moje razvade spada branje kriminalk, priporočila bi serijo, ki jo pod psevdonimom Robert Galbraith piše avtorica Harryja Potterja. Poleg tega se rada udeležim kakšnega večjega rock koncerta in to združim s kratkim oddihom, letos je bil to koncert Coldplay v Budimpešti.
Kaj bi sporočili bralcem naše revije, morda pacientom ali komu drugemu?
Dermatologi se ne ukvarjamo samo z boleznimi kože, ampak skrbimo tudi za preventivo. Vse bralce bi rada spomnila na pomen vsakodnevne zaščite pred soncem, rednih pregledov kože in pravilne nege, saj s tem ohranjamo zdravje in mladost kože ter preprečujemo resnejše težave, kot so kožni rak in prezgodnje staranje.
Zastavite eno vprašanje za našega naslednjega gosta v klepetu.
Kaj se vam zdi najpomembnejši preskok v vaši veji medicine v zadnjem desetletju in ali menite, da v Sloveniji sledimo svetovnim ali evropskim napredkom?
Doktor 24
