Osrednja tema – Ali so ženski možgani enaki moškim?
Možgani so del osrednjega živčnega sistema. Zgrajeni so iz okoli 100 milijard živčnih celic ali nevronov in tehtajo približno od 1200 do 1400 gramov. Sestavljajo jih veliki in mali možgani ter možgansko deblo.
Na makroskopskem prerezu možganov ob njihovem robu vidimo siv predel, imenovan tudi sivina, v katerem so v glavnem zbrana telesa živčnih celic. V notranjosti možganov prevladuje bel predel ali belina. Tu se pretežno nahajajo podaljški živčnih celic.
Ker so možgani zelo nagubani, je njihova površina povečana. To dejstvo omogoča, da so iz večjega števila živčnih celic. Predstavljajo 2 odstotka človekove teže, od tega tri četrtine mase predstavlja voda. Če odmislimo vodo, možgane v kar 60 odstotkih sestavljajo maščobe. So najbolj masten telesni organ.
V možganih je okoli 100 milijard nevronov, vsak ima od 1.000 do 10.000 sinaps. Za dobro prekrvavljenost možganov skrbi 160.000 kilometrov mikroskopsko drobcenih žil. Te so potrebne zato, ker možgani porabijo kar 20 odstotkov vse krvi, ki kroži po telesu, in 20 odstotkov kisika, ki ga telo dobi. Če možgani za osem do deset sekund ostanejo brez krvi oziroma brez kisika, izgubimo zavest. Če je kisika premalo ali je ta potreben, da se možgani hladijo, pričnemo zehati. Na ta način zajamemo več zraka. Iz navedenega razloga poleti, ko je vroče, zehamo več kot pozimi.
Možgani sicer zdržijo brez kisika od 4 do 6 minut, potem začnejo odmirati. Hudo pomanjkanje kisika od 5 do 10 minut že povzroči stalno poškodbo možganov ali celo možgansko smrt.
Možgani so najzapletenejši organ v človeškem telesu, saj uravnavajo oziroma nadzirajo delovanje vseh drugih organov. Skozi možgane informacije potujejo s hitrostjo od 0,5 m/s ter vse do izjemnih 120 m/s. Ko smo budni, se v možganih proizvaja med 10 in 23 W električne moči, kar pomeni, da bi lahko napajali žarnico.
Razvoj možganov med nosečnostjo je neverjeten. Pri zarodku oziroma plodu se razvije tudi do 250.000 nevronov na minuto. Ko se otrok rodi, so njegovi možgani že precej blizu velikosti možganov odraslega človeka in imajo tudi skoraj enako število celic. Možganske celice začnejo pri 18 letih odmirati in njihovo število se zmanjšuje. Prav zaradi tega je bistveno, da jih do takrat razvijemo čim več oziroma za to poskrbimo že v najzgodnejšem otroštvu. Pomembno je, da otrok raste v vzpodbudnem okolju, saj lahko to vpliva na kar 25 odstotkov večjo sposobnost učenja. Za to je bistveno glasno branje dojenčkom in malčkom. Dokazano je, da se njihovi možgani ob tem bolje razvijajo. Prav tako je priporočljivo poslušanje glasbe, predvsem klasične.
Struktura možganov je odvisna od tega, kako poteka njihov razvoj v otroštvu. Dokazano je, da je zgradba možganov drugačna, če otrok raste v dvojezičnem okolju in je tako že pred drugim letom izpostavljen dvema jezikoma. Struktura in razvoj pa se spremenita tudi, če je otrok odraščal v ne vzpodbudnem okolju, bil zanemarjen ali se je soočal z nasiljem v družini. Na spremembo v možganih dokazano vpliva stalni stres, ki vpliva tako na strukturo kot na funkcije možganov. Verjetno tudi sami kdaj opazite, da če imamo preveč zadolžitev naenkrat in smo pod stresom, nismo tako zbrani in smo pozabljivi.
Možgani se razlikujejo tudi po delovanju. Leva polobla je analitična, specializirana za zapletenejše funkcije (branje, govor, štetje), logično in abstraktno mišljenje. Celoto razčleni na osnovne sestavine ter preuči razmerja in interakcije med njimi. Elemente analizira vsakega posebej in po vrstnem redu. Razmišljanje sloni na logiki. Tu se nahajata verbalni (za besede in števila) in enciklopedični spomin (za pridobljeno znanje). Slednjega uporablja pri utemeljevanju. Odlična je pri učenju jezikov, matematiki in eksaktnih vedah. Na čustven dogodek se odzove močno, vendar je reakcija kratkotrajna. Leva polobla je optimistična, pozitivno misleča.
Desna polobla nam omogoča celosten pogled na situacijo. Ima pregled nad dogodki, jih povezuje med seboj in preučuje njihove interakcije. Deluje lahko na celo skupino spremenljivk hkrati. Vlada ji intuicija. Razmišljanje podpre z dejanskimi izkušnjami in podobami, pridobljenimi iz njih. Komunicira preko umetnosti (glasbe, plesa, slikanja). Spomin desne poloble je sestavljen iz slik, simbolov in občutij, povezanih z resničnimi dogodki. Odlična je na področju umetnosti in pri humanističnih vedah. Njen celostni pristop lahko kratkotrajno omili vpliv čustvenih dogodkov, vendar pa bodo ti dolgoročno pustili močne posledice.
Ali so ženski možgani enaki moškim?
Ugotovljeno je bilo, da imajo ženske večjo povezljivost med levo in desno poloblo v področju velikih možganov. Pri moških so povezave večje znotraj vsake poloble. V malih možganih je slika ravno obratna.
Moški in ženski možgani se razlikujejo že od trenutka spočetja naprej. Moška celica ima Y kromosom, ki ga ženska spolna celica nima. Ta pomembna razlika se začne v možganih zrcaliti že zelo zgodaj. Komaj osem tednov po spočetju začnejo drobcena moška moda proizvajati testosteron, ki možgane preplavi in spremeni njihovo strukturo. »Testosteronsko« zgrajeni moški možgani ne stremijo k enakemu povezovanju kot ženski. 99 odstotkov moškega in ženskega genskega zapisa je popolnoma enakega. Ampak prav ta en odstotek vpliva na vse celice v telesu, od živcev, ki beležijo užitek in bolečino, do nevronov, ki prenašajo zaznave, misli, občutke in čustva.
Ena izmed poglavitnih razlik med moškimi in ženskimi možgani je, da so ženski možgani bolj dovzetni za empatijo, medtem ko imajo moški večjo sposobnost sistematičnega mišljenja. Razlike so posledica bioloških in družbenih dejavnikov. Pomembno je upoštevati, da so bili geni, ki temeljijo na spolnih razlikah, izbrani, ker so izboljšali verjetnost preživetja in reprodukcije posameznika. Študija je pokazala, da so bile ženske od moških boljše v besednih testih, spominu za obraze, stopnji pozornosti in socialni kogniciji, moškim pa je šlo bolje na testih prostorskega zaznavanja in senzomotorični hitrosti. Znanstveniki menijo, da lahko omenjene razlike pojasnijo, na primer, zakaj so moški v povprečju boljši pri učenju in opravljanju posameznih nalog, kot sta recimo kolesarjenje ali navigacija, kakor tudi, zakaj so ženske običajno boljše v večopravilnosti in reševanju več težav hkrati?
Skrb za možgane
Človeški možgani so eden izmed najbolj skrivnostnih organov našega telesa. Znanstveniki jim že od nekdaj posvečajo veliko pozornosti, vendar njihovega delovanja še zdaj ne poznamo v celoti. Možgane sestavlja na milijarde živčnih celic, ki so zadolžene za različna opravila. Nekatere sodelujejo pri mišljenju, učenju in pomnjenju, druge pri orientaciji in čutnih zaznavah.
Procesirajo in skladiščijo informacije ter komunicirajo z drugimi celicami, vse to pa zahteva popolno koordinacijo ter ogromne količine energije in kisika. Številne raziskave so dokazale, da hiter življenjski ritem, obilica dela, telesne obremenitve, stresne situacije, nezdrava prehrana in drugi dejavniki spodbujajo nastajanje prostih radikalov, ki poškodujejo sestavine možganskih celic.
Možgani so premalo prekrvljeni, s tem pa se zmanjša tudi dotok kisika in hranljivih snovi do možganskih celic. Posledice teh sprememb so lahko motnje koncentracije (npr. pozabljivost, raztresenost). To se nam lahko zgodi ne glede na starost, zato je pomembno, da zdravju svojega uma posvetimo več pozornosti.
Če jim dovajamo več kisika, če uživamo hrano, bogato z zdravimi maščobami (na primer morsko hrano oziroma kisline omega), se izogibamo konzervansom, umetnim aromam in umetnim barvilom, bodo možgani delovali učinkoviteje. Že s prehrano lahko dosežemo boljše rezultate pri inteligenčnih testih, prav tako pa preprečimo demenco na stara leta.
Z upoštevanjem preprostih nasvetov boste izboljšali delovanje svojih možganov
Telesna vadba naj postane vsakodnevno opravilo, saj prispeva k boljši koncentraciji in pozornosti. Pol ure hoje, kolesarjenja, plavanja ali plesa na dan bo dovolj za povečanje pretoka krvi po vsem telesu, tudi v možganih.
- Naporno delo občasno prekinite s počitkom. Privoščite si ga, preden vas napor popolnoma izčrpa.
- Organizirajte se. Sestanke, dogodke in stvari, ki jih morate opraviti, si zapišite v poseben zvezek ali rokovnik. Lahko jih tudi na glas preberete, ker si jih tako lažje zapomnite. Izberite posebno mesto za spravljanje denarnice, ključev in drugih pomembnih stvari.
- Osredotočite se. Zmanjšajte število stvari, ki vas motijo in nikar ne poskušajte storiti vsega hkrati. Če se boste bolj osredotočili na tisto, kar si želite zapomniti, boste ta podatek kasneje lažje priklicali v spomin. Stvari, ki si jih želite zapomniti, skušajte povezati s svojo najljubšo pesmijo ali kakšno drugo stvarjo, ki vam je blizu.
- Zmanjšajte stres. Stresni hormon kortizol lahko v vaših možganih poškoduje del, ki je odgovoren za miselno storilnost.
- Naučite se tehnik sproščanja. Zaprite oči, globoko vdihnite in izdihnite, osredotočite se na posamezne dele svojega telesa in sprostite mišice. V mislih se lahko odpravite na miren, sproščujoč kraj. To vam bo zagotovo pomagalo pozabiti misli, ki vam rojijo po glavi.
- Urite spomin. Učite se tujih jezikov in se na pamet naučite pesmico. Obnovite svojemu najbližjemu vsebino knjige, ki ste jo prebrali. Rešujte križanke in igrajte šah. Obstajajo tudi vaje za krepitev kognitivnih funkcij. Primer vaj najdete na strani: http://www.ezdravje.com/spomin/vaje-za-krepitev-mozganov. Starejši se vključite na Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Ta skrbi za izobraževanje in razvoj starejših.
- Redno se družite. Druženje pomaga pri zmanjševanju stresa, ki lahko povzroča upad miselnih sposobnosti. Kadarkoli je le mogoče, se srečujte s svojimi bližnjimi, prijatelji in drugimi ljudmi. Ljudje, ki se veliko družijo z drugimi ljudmi, imajo boljše miselne sposobnosti kakor tisti, ki se neradi družijo. S socialnimi stiki, kot kaže, vadimo svoje intelektualne sposobnosti.
- Ne podcenjujte pomembnosti zdrave prehrane. Prehrana, ki je dobra za vaše srce, je dobra tudi za vaše možgane. Jejte več sadja, zelenjave (vnašajte predvsem vitamin C in B) ter jedi z malo maščobe (pusto meso, perutnina brez kože, ribe). Pijača je prav tako pomembna. Če pijete premalo vode in preveč alkohola, to lahko vodi do zmedenosti, spomin pa vedno bolj peša. Živila bogata z antioksidanti oz. kaj bi morali jesti vsak dan, da bi preprečili staranje možganov? Limone, šipek, špinačo, papriko, granatna jabolka, borovnice, rdeče grozdje, bezeg, zeleni čaj in ribez.
Poleg zaščitnih snovi pa možgani potrebujejo tudi dobre maščobe. Dobre maščobe preprečujejo vnetja. Sem spadajo hladno stiskana olja (laneno, repično, orehovo ali bučno olje), ki so bogata z vitaminom C, kot tudi zelo kvalitetne omega-3 maščobne kisline (mastne ribe kot so sardine, tuna, losos), ki pa morajo imeti certifikat o čistosti. V nasprotnem primeru v vaše telo namreč vnašate težke kovine in tako pripomorete k obremenjenosti telesa s strupi.
dr. Aleksandra Visnovič Poredoš, dr. med., specialistka družinske medicine
