Priporočena cepljenja v sezoni okužb dihal
Akutne okužbe dihal, ki jih povzročajo različni virusi (respiratorni sincicijski virus, virus gripe, SARS-CoV-2, enterovirusi, adenovirusi, …) in bakterije (pnevmokok, …), so zlasti pogoste jeseni in pozimi. Pred nekaterimi se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem.
Cepljenje je enostaven, varen in najučinkovitejši ukrep za zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Ne ščiti le cepljenih posameznikov, temveč z zmanjševanjem širjenja bolezni tudi druge. V zadnjih desetletjih je bilo s cepljenjem preprečenih več smrti kot s katerimkoli drugim zdravstvenim ukrepom. Ključnega pomena pri cepljenju je predvsem zaupanje v varnost in učinkovitost cepiv.
Cepljenje proti gripi že poteka
Gripa ali influenca je akutna virusna okužba dihal, ki se zelo hitro širi. Najpogosteje se pojavi pozimi, vrhunec sezone je običajno januarja in februarja. Po ocenah NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje) gripa vsako leto prizadene okoli 10 odstotkov prebivalstva, zato bolezen predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje in ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost. Najbolj ogroža starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi ter majhne otroke. Najučinkoviteje se pred gripo zavarujemo z vsakoletnim cepljenjem. V sezoni 2024/2025 je v Sloveniji na voljo cepivo, ki vključuje štiri antigene virusov gripe, ki bodo po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije krožili v prihajajoči sezoni.
Cepljenje je priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, čeprav je pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni…) uspešnost cepljenja lahko nižja. Še posebej se cepljenje priporoča za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi srca, pljuč in ledvic, diabetike, svojce kroničnih bolnikov, osebe z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice, zdravstvene delavce ter otroke, stare od 6 mesecev do 2 let in njihove družinske člane.
Cepljenje je potrebno vsako leto, zaščita se vzpostavi približno 2 tedna po cepljenju. Cepljenje proti gripi je brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem, cepite se lahko pri izbranem zdravniku in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po celi Sloveniji. Kontraindikacije za cepljenje proti gripi so dokazana težja alergijska reakcija (anafilaksija) na sestavine cepiva proti gripi ter resen neželen učinek po predhodnem odmerku cepiva. Pri osebah z dokazano težjo alergijsko reakcijo (anafilaksijo) na jajca se cepljenje proti gripi opravi pod nadzorom zdravnika, ambulantno. Odrasli in otroci s povišano telesno temperaturo ali akutno boleznijo naj s cepljenjem počakajo do popolnega okrevanja.
Cepljenje proti covidu-19
Cepljenje proti covidu-19 je pomembno, ker dokazano preprečuje težek potek covida-19 in njegove zaplete pri ljudeh z večjim tveganjem za težji potek bolezni. Koristi cepljenja so (zlasti za osebe z večjim tveganjem za težji potek covida-19) večje kot pa tveganje za resne neželene učinke, ki je izjemno majhno. Letos NIJZ cepljenje priporoča oskrbovancem domov za starejše in socialnovarstvenih zavodov, posebej ranljivim kroničnim bolnikom ter vsem starejšim od 65 let.
NIJZ sporoča, da je cepljenje z novimi, posodobljenimi cepivi proti covidu-19 smiselno in vključuje zaščito tudi proti trenutnim različicam virusa, kar je še posebej pomembno za najbolj ranljive skupine, kot so starostniki in kronični bolniki. Cepijo se lahko tudi vsi ostali. Cepite se lahko pri izbranem osebnem zdravniku, v cepilnih centrih v zdravstvenih ustanovah ali v ambulantah na območnih enotah NIJZ. Letos je za (poživitveno) cepljenje pri nas na voljo posodobljeno Pfizerjevo mRNK cepivo Comirnaty JN.1, cepljenje je brezplačno za vse prebivalce. Za osebe, ki so prebolele covid-19, naj se cepljenje opravi vsaj 3 mesece po preboleli bolezni.
Cepljenje odraslih proti pnevmokoknim okužbam
Pri starejših osebah in kroničnih bolnikih je hkrati s cepljenjem proti gripi priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Pnevmokok (Streptococcus pneumoniae) je najpogostejši povzročitelj pljučnice domačega okolja, za katero zbolijo predvsem starejši ljudje. Bakterija je pri večini prisotna v ustno-žrelnem prostoru in v ugodnih razmerah vstopi v pljuča, kar lahko privede do nastanka pnevmokokne pljučnice. Zanjo so značilni nenaden začetek, splošno slabo počutje, povišana telesna temperatura, mrzlica, gnojno izkašljevanje in povišani kazalniki vnetja v periferni krvi.
Potrebno je jemanje antibiotika, zdravil za nižanje povišane telesne temperature, pomembna sta ustrezna hidracija in počitek. Povprečno trajanje hospitalizacije pri pnevmokokni pljučnici je 10 dni, okrevanje lahko traja več tednov ali celo mesecev, za petino obolelih pa je bolezen usodna. Pnevmokok lahko povzroči tudi vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, vnetje možganskih ovojnic in okužbo krvi (bakteriemijo). V zadnjem času je vse več pnevmokokov odpornih na antibiotike, kar zelo otežuje zdravljenje. Še posebej je pomembno preprečevanje okužb, predvsem s cepljenjem.
Cepljenje je najbolj primerno za sladkorne bolnike, starejše od 65. let, onkološke in hematološke bolnike, bolnike s kroničnimi pljučnimi boleznimi (astma, KOPB, …), dializne bolnike, bolnike z oslabljenim imunskim sistemom (po presaditvi kostnega mozga, organov, na imunosupresivni terapiji) ter kadilce in alkoholike. Na voljo sta dve vrsti cepiva proti pnevmokoku, in sicer konjugirano in polisaharidno, obe sta mrtvi.
Cepiti se ne smejo osebe, alergične na katerokoli sestavino cepiva oziroma tiste, ki so imele hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku istega cepiva. Osebe z blagim prehladom so lahko cepljene, pri zmerno ali resno bolnih z vročino pa se cepljenje do okrevanja začasno odloži. Cepljenje za določene skupine se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Revakcinacija (ponovno cepljenje) je priporočljiva enkrat po 5 letih ali več za osebe z oslabelim imunskim sistemom in enkrat za osebe, stare ≥ 65 let, če je od cepljenja minilo najmanj 5 let in je bila starost osebe ob zadnjem odmerku manj kot 65 let (tudi pri ljudeh z oslabljeno imunostjo).
Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravi sočasno ali s kakršnimkoli presledkom, enako velja tudi za cepljenje proti gripi in cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.
Nosečnice se po novem lahko cepijo proti RSV (respiratorni sincicijski virus)
Respiratorni sincicijski virus (RSV) je najpogostejši vzrok za težko potekajoče vnetje najmanjših dihalnih poti pri majhnih otrocih (bronhiolitis). Približno dve tretjini dojenčkov se okužita z RSV v prvem letu življenja, do konca drugega leta pa se z RSV okuži skoraj vsak otrok. Tveganje za razvoj težje oblike okužbe z RSV (bronhiolitis, pljučnica) imajo zlasti prezgodaj rojeni otroci, otroci s kronično pljučno boleznijo in otroci s hujšo prirojeno srčno napako. Cepljenje proti RSV v nosečnosti zmanjša tveganje, da bi se dojenček z virusom okužil oziroma imel težko potekajoč bronhiolitis.
S cepljenjem nosečnic proti RSV se protitelesa, ki jih ustvari materino telo, prenesejo na dojenčka preko posteljice. To dojenčka varuje pred samo okužbo in ga ščiti pred hudim potekom RSV v prvih šestih mesecih življenja, ko je najbolj ranljiv, saj njegov imunski sistem še ni popolnoma razvit. Cepljenje proti RSV se priporoča od 24. do vključno 36. tedna nosečnosti (to pomeni od 24 tednov in 0 dni do 36 tednov in 6 dni).
Primarni cilj cepljenja nosečnic proti RSV je zaščita novorojenčka, vendar pa samo cepljenje zagotovi tudi zaščito za nosečnico pred okužbo z RSV. Cepivo je varno, gre za mrtvo cepivo in ne za cepivo, ki bi vsebovalo živi virus in bi teoretično lahko okužilo plod. Vsebuje le beljakovine, na katere reagira imunski sistem nosečnice in ustvari protitelesa, ki otroka zaščitijo.
Na straneh NIJZ navajajo, da je cepivo proti RSV dobilo dovoljenje v lanskem letu, v Sloveniji smo prve odmerke cepiva prejeli v letošnjem septembru. Za nosečnice je cepljenje brezplačno, cepijo se lahko pri izbranem osebnem zdravniku ter pri nekaterih ginekologih. Cepljenje izvajajo tudi ambulante za cepljenje na območnih enotah NIJZ.
Proti RSV se lahko samoplačniško cepijo tudi starejši od 60 let, pri katerih prav tako lahko nastanejo zapleti ali se pojavi hujši potek bolezni ob okužbi. Cepljenje priporočajo predvsem starejšim s pridruženimi boleznimi.
Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
